URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

ta k ra t znanih sistemov o razv rstitvi človeškega z n a n ja še n a j ­ b olj popolna in j e za rad i <tega pač s p re je m ljiv a in vredna, da se povsod uvede p ri k lasifik ac iji znanosti. T ak o j e naš človek že p re d eno dobro g en eracijo n ap red n o ocenjeval sistem, ki se je p ri nas v Jugoslaviji u v eljavil šele po osvoboditvi. Vse kaže tudi, d a je bil inž. P a j e r p rv i Jugoslovan, ki j e o tein sistemu ra zp ra v ljal, in to v pozitivnem sm islu ter z istimi prid ržk i, k a k rš n e imamo glede decim alne k lasifik ac ije še danes. VTISI IN R A Z M IŠ L J A N JA O B Š T U D I J U V G A I.L O V E M IN S T IT U T U V R IM U ALFONZ Škoda, ki j o j e zadnja, gotovo n ajb re z o b z irn e jša v o jn a v človeški zgodovini p riz a d e ja la ne samo gmotnim, am p a k tudi duhovnim dobrin am malone po vsem svetu, j e neizm erna in n e­ poprav ljiv a. Množica s ija jn ih k u ltu rn ih stvaritev, nastalih ob tisočletnih naborih človeštva, se j e v n e k a j letih, torej le v d ro b ­ cu dolgih vekov, sprem enila v gore nerazpoznavnih ruševin, razbitin, p ra h u in pepela. B a rb a rsk i uničevalni bes j e hotel biti v z a n ik o v a n ju sleherne etike pač tudi na svoj način dosleden: če ni prizanesel niti človeškemu zarodu, čemu bi se potem menil za njegovo k u ltu rn o izročilo, k a te r e g a smisel j e in bo — p re n a ­ ša n je b ak le diiha iz roda v rod. o h ra n je v a n je p ro m ete jsk e g a o g nja v korist človeškega nap red ka. P ra v ta žalostna b ilan ca ob končani drugi svetovni vojni j e p rim o rala lju d i k in ten ziv n ej­ šemu p re m išljev an ju , k a k o oh raniti pred n arav n im p ropadanjem , p re d n ak lju č n im ali n am ern im u n ičevan jem vsaj to, k a r j e po tem svetovnem u n ičev a n ju sploh še ostalo. X d ru g o besedo: vse d ržave v zadnjem poldrugem dese tle tju h itre je ra z v ija jo že ob­ stoječe inštitute, la b o ra to rije in delavnice za k o n s e rv ira n je im re s ta v rira n je vseh vrst k u ltu rn ih spom enikov ali pa j i h na novo u s tan av ljajo . Med tak e z d aljšo trad ic ijo v o b ra v n a v a n ju k n již ­ ničnega g radiva, k i nas tu posebej zanima, sodijo zlasti Italija, F ra n c ija in A nglija, m ed tiste, ki si tak o trad icijo šele u s tv a r­ ja j o , p a n. pr. S o v je tsk a zveza, Združene držav e A m erike, P o lj ­ ska, Č eškoslovaška, A v strija, obe Nemčiji, Španija, P ortugalska, M ehika in ne n az adn je tudi Jugoslavija. rs