URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

Konscrviraiije, rep uri railj e in restav riranje' kakor koli že prizadetih rokopisov in tiskov, n ik a k o r ni stv ar šele naše dobe. Ne: že na antičnih p a p iru s ih in rotulih j e tu p a tani videti sle­ dove z le p lja n ja in o b n a v lja n ja pisave in risb. Posebno re n e ­ sančni človek si j e veliko p riza d ejal, d a bi ohranil s ta re ro k o ­ pise, zlasti tiste s posvetno vsebino, toda le redkokdaj sc mu je to posrečilo. Šele s h itrejšim ra zv ojem prirodoslovnih ved se je reševanje k n již n ih dragocenosti otreslo gole em p irije in se p r e ­ selilo iz rokodelskih d elavnic v specializirane lab o ra to rije . T am so se postopoma izoblikovale delovne metode, tem elječe na iz­ sledkih kem ije, biologije, fizike in tehnologije, ki bolj in b olj iz k lju č u je jo d iletan tsk e poskuse in n e v a rn a tveganja, a p o d a lj­ šu jejo skoraj v nedogled ž iv ljen jsk o dobo sicer tako k rh k e m u gradivu, iz k a k rš n e g a j e sestavljena k n jig a. Tudi jugo slo van sk e k n již n ič a r je so šele z a d n ja v o jn a in zgledi spom eniškega sk rb stv a d ru g o d navedli k načrtn em u reše­ v an ju našega n ajd ra g o cen e jše g a k n jižn ičn eg a p atrim on ija. P r e d ­ log V.veze b ib lio tek a rsk ih d ruštev , n a j se omogoči specializacija v konservira.nju in re s ta v r ir a n ju bibliotečnega g radiva, j e ugod­ no sp re je l Unesco in tako sva bila d v a b ib lio te k a rja 2 pred dvem a letom a poslana za štiri mesece v Rim, da se seznaniva z delom in organizacijo ta m k a jš n je g a G allovega in štitu ta za patologijo knjige. Za časa n ajinega š tu d ija v Rimu sta v istem inštitutu po n ek a j tednov p ra k tic ir a la tudi d v a naša k n jig o v ešk a m o jstra — eden iz L ju b lja n e , d ru g i ,iz Novega Sada. C e om enim še, d a so 1 V teoriji in p raksi razločujem o p ravzaprav tri vrste tega u d ej­ stvovan ja: o h ran jevan je — k on serviran je, popravl janje — repariranje in obnavljam je — restavriram je. T e tiri različne ipojme je lep o razločit M ehi,kanec Juain Aline la Meliiä v k n jig i M anual d e rep aiaciön y coniser- vacion d e liilbros, estaanpas y mamuiseritos (M exico, D. F. 1<>49, 17 sl.) ter jih panaizoril nelkalko talko]e: C e 3» n. ipr. izk op ali a,mičen kip, p a h i b il ta nepoškodovani. b i ga konserviiratli, se p ravi: olluramili, kafer sein je. Če bi najd en em u k ip u , recim o, m an jk al nos im hi se poisrečilo, n a jti ga. 'bi ga čim mamj opai/.ljivo nam estili ma p rvotn o m esto; tafco bi kip p opravili ali reparirali. C e pa b i se odbiti nos izgubil, b i kazalo zaradi estetsk eg a u činka izk lesa ti novega in ga pritrditi, kam or sodi. V tem prim eru bi tki p obnoviti, restaivrorali, vrmiili m u k olik or m oči p rvotn i videz, v en d a r p o soddbnili načeOliih talko, da b i Ibdl reistaivracijski ■poseg od b lizu vid en , sicer bi šlo za pomairedbo aili failsiiifiikat. 2 Gl. tudii p o ro čilo v išjeg a b ib liotek arja N. Justilnijainoviiča, iz Beo­ grada: O Institutu zai patologijiu k n jig e jAlifonso Gaillo« m Kirnu. B iblio- telkair 1958, St. 2—3, '1ßß—1!3 Q (eir.); isti, O 'konzervaciji i restaiuiracdiji lknjii:ško-arhiv Skog m ateriala, paseibno o Institutu z a p atologiji! (knjige u Rimu i o nekim aktluelmim pisarnjim a iz ov e ob lasti, B ilten D ruštva biibliotcfeaira B osn e i H ercegovin e i N arodne bibliotek e lO'xS, «it. 9>— ID, 115—37. 7«)