URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

tudi a r h iv a r ji in k o n s e r v a to rji poskrbeli in poslali n ek a j k em i­ kov in 'tehnologov n a specializacijo še v P a riz in London, potem lahko inirno rečem, d a je načrt, izgraditi čim smotrnejše omrežje k o n serv acijsk o -re sta v rac ijsk e službe za po treb e naših k n jižn ic in arhivov, vsaj k a r zadeva m orebiti n a jk o č ljiv e jš e v prašanje, nam reč v p ra š a n je kad ro v , tak o j uresničljiv. D obiti m oram o le še zadosti u streznih prostorov p a sred stev za n jih oprem o in nabavo p o treb neg a m ateriala. Nam en <tega član k a bodi, o črtati vtise in sp oznan ja, do b ljen a m ed štu d ije m v Rimu, in to |>od vidikom, kak o bi mogli tu d i pri nas glede na d e ja n s k e potrebe in možnosti čim prej razviti m o ­ derno, vsem strokovnim zahtevam ustrezajočo re sta v rac ijsk o službo za bibfliotečno gradivo. * * * Rimski In štitu t za patologijo k n jig e >Alfonso Gallo« j e d a­ nes edina u stanova n a s v e tu , ki si j e zad ala izključno tele naloge: 1. raziskovati izvor in lastnosti snovi, iz k a te r ih so sestav­ lje n i rokopisi in k n jig e v n ajširšem pom enu besede, 2. ugotavljati vse vrste povzročiteljev bolezenskih sprememb na tem g ra d iv u in n j i h delov anje, 3. iskati in p re sk u ša ti ustrezna p rev en tiv na in k u ra tiv n a sre d stv a in m etode zoper ugotovljene bolezenske p o jav e in 4. posredovati d o bljena sp o zn a n ja svetu. Kako in čem u j e prišlo prav v Italiji do ustanovitve takega inštituta, ki se j e kom aj v d v a js e tih letih razvil v ustanovo go­ tovo m ed n aro d n eg a pom ena? P rvič j e k tem u Itailijane n aved el živi smisel za k u ltu r n o izročilo, d ru g ič v elikansko bogastvo d r a ­ gocenih rokopisov in tiskov, n akopičenih v različnih pogojih v s k o ra j nepreglednem številu s ta rih ja v n ih , cerk v en ih in zasebnih knjižnic, t re tjič geografski položaj dežele, mislim n je n e posebne geofizikalne in k lim a ts k e razm ere (v u lk an ska tla, različno topli in vlažni ozirom a hlad n i in suhi predeli, ki omogočaj O' razvoj vseh vrst k n již n ih parazitov) te r pač tudi na moč pisan a zgo­ dovina. Ti čin itelji so na raznih k r a j i h in pri različnih u stanovah sčasoma izzvali n astanek več re sta v rato rsk ih delavnic, ki n ik a ­ kor niso znale ne hotele k o o rd in ira ti svojega delovanja. U n ita­ ristični režim je želel n ap rav iti tej anarhiji konec, zato je 1937 podprl pobudo o ustanovitvi cen traln eg a d ržav n eg a zavoda, ki bi v prvi vrsti o p ra v lja l re s ta v ra c ijs k o servisno službo za vse pom em bne ja v n e knjižnice. Iz prim erom a skrom nih začetkov in 80