URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

z izkušnjam i, p rid o b ljen im i v delav n ici samostanu v G rotta- ferrati, j e prof. A. G allu, ustano v itelju in p rv e m u ra v n a te lju inštituta, uspelo talkoj ob začetku, le ta 1938, zastaviti g loblje in svojo zamisel vse d o sm rti (1952) h arm onično razvijati. Novi inštitut n aj bi ne služil le v s a k d a n ji praksi, m a rv e č n a j bi o b ra v ­ naval obolelo k n jig o , podobno k a k o r delajo zd ravn ik i n a k lin i­ k ah z obolelim človekom. K a k o r živo b itje m u j e bila k n jig a o rg a­ nizem, podvržen vsem mogočim obolenjem , zato j e treb a za visak p rim er posebej ugotoviti diagnozo in šele, ko poznaš p r a v e vzroke obolenj, začeti s p rim ern o terapijo. Seveda j e v o jn a izvedbo n a č r­ tov, če že ne pre k rižala, p a vsaj močno zavrla: še bolj k o p o m a n j­ k a n j e lju d i in sre dstev je om ajalo obstanek inštituta leto 1944, k o so um ikajoči se Nemci izropali ves in v e n ta r in ga na begu porazgubili oziroma uničili. 7 nedopovedljivo zagrizenostjo, ki so jo podžgale še vojne posledice, sc j e začela obnova in oib vse­ stran sk i podpori nove oblasti, pa tudi zaveznikov j e inštitutu uspelo približali sc idealu. Po n e k a j letih so na zem ljišču u n i­ verzitetnega botan ičneg a inštituta k že obstoječima d v em a s ta v ­ b am a p rizidali veliko dvonadstropno zgradbo in jo opremili z n ajm o d ern ejšim labo ra to rijsk im in tehničnim inventarjem . Tako j e bilo mogoče sija jn o razviti ustanovo in jo zasesti s kak im i 30 nameščenci, od tega poleg d ire k to rja , njegovega nam estnika •— zanimivo, da sta oba po stro k i filologa — in adm in istrativn eg a osebja s sedmimi znanstvenim i sodelavci (po d v a k em ik a in bio­ loga, zdravnik, tehnolog, bibliotekar) in d v an ajstim i teh n ik i (spe­ cialisti za ročno in m ehanično re sta v riran je, knjigovezi in foto­ grafi). Delo sc o d v ija v k a k ih 50 prostornih sobah, m ed temi j i h j e pet za stalno razstavo, štiri za knjižnico, k ra s n a p re d av aln ica itd. Z aradi sm o trne delitve dela j e inštitut o rg a n iz iran v pet oddelkov, k a te rih vsak razvija sam ostojno delavnost, v endar tako, da se delo m ed sabo pod p ira in dop olnju je. O d d e lk i so nasled nji: — b i b l i o l o š k i , v anj so v k lju čen i m uzej, k n jižnica, fo­ toteka, re sta v rac ijsk a delavnica in uredništvo glasila B o 1 1e t - t i n o d e i r i s t i i t u t o d i p a t o 1 o g i a d e l l i b r o ; b i o l o š k i , ki m u p rip a d a ta enotomološki in m ikrobio­ loški lab o ra to rij; — k e m i j s k i z laboratorijem ter celicami za izolacijo in razk u že v an je; — f i z i k a l n i z optičnim in fotografskim lab o rato rijem ter — t e h n o l o š k i p ra v tako s posebnim lab o ra to rije m in delavnico za ročno izdelani papir. 81