URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

T u ne bi n a d ro b n e je opisoval vsakega teli oddelkov,3 p o m u ­ dim naj ,se le pri oznaki njiho v ih glavnih dejavnosti. M u z e j kaže na več ko 1000 eksponatih vse vrste patolo-. škili sprem em b na knjižničnem gradivu, njih povzročitelje, stare pisalne p riprav e, modele p rvega tisk arsk eg a in d rugih strojev» snovi za izdelavo p a p irja in črnil, fotografije porušenih in požga­ nih k n jižn ic itd. Posebno se ti vtisnejo v spomin po vojnih dogodkih p rizadete k n jig e in nič m anj grozne poškodbe, ki so. j i h povzročili termiti. S tro k o v n ja k u nudi ta razstava d okaj siste­ m atičen p regled čez vso problem atiko, s k a te ro se inštitut u k v a r ­ ja , laika pa zgovorno p re p rič u je , k ak o p o treb n a j e ta ustanova. Škoda, d a zaradi p rostorne stiske ne m orejo p o k az ati še vsaj nekaj zgledov, kaikšne uspehe so dosegli v re sta v rac ijsk ih m e­ todah. N aj večji del k u j i ž n i c e , mi bi jo u vrstili m ed strokovne, sestavlja k ak ih 10.000 zvezkov lite ra tu re večinoma za potrebe inštitutskega dela. Mnoge naj novejše k n jig e in re v ije iz n jen eg a in v e n ta rja sto jijo v priročnih k n jižn icah posameznih oddelkov. Pri izpisovanju njen ih katalo go v opaziš, da so v n jej zelo redki tiski v slovanskih jezik ih , k a r j e razložljivo — bolj k a k o r s sk ro m n o stjo te vrste strok o vn e publicistike — z okolnostjo, da nameščencem za radi n e z n a n ja slovanskih jezik ov (a lite ra tu ra ne bi bila dostopna, in s p rerahlim i m edsebojnim i zvezami.4 T u h ra n ijo tu d i izbirko vzorcev raznih vrst p a p i r j a s filigrani, o dti­ sov k n již n ih okrask ov , rokopisnih fragm entov, izluščenih iz s ta ­ rih vezav, ter razno dok um entacijo o pom em bnih italijanskih p apirn icah , tisk arn ah in knjigoveznicah. V f o t o t e k i , k i š teje n ad 15.000 negativov, so zbrane r e p ro ­ d u k c ije v italijan sk ih k n jižnicah o h ra n je n ih kodeksov do v k lju č ­ no X. stoletja, fotografije pom em bnih kn jižn ičn ih poslopij z vsega sveta in razmih tipov n jih ov e opreme, m ikrofilm i lab o ra to rijsk ih p re p a ra to v itd. Iz i n š t i t u t o v e g a g l a s i l a , ki j e p r a v k a r zaključilo svoj 17. letnik, dobimo vse po datk e o njegovem ra zv o ju in delu, ocene strokovnih p u b lik a c ij in specialno bibliografijo k n jig in člankov s p od ročja tudi d okaj od d aljen ih disciplin glede na pro- 3 V eč gl. v brošuri Istiiu to di patologiu del libro Roma s. u. in v m ojem članku B olezn i tiskov in rokopisov in njih zd ra v ljen je, V ar­ stv o (kulturnih «punneuiifkov 1954, 84-9. 4 Še bolj si razočaram, k o p reg led u ješ katalog rim ske N acion aln e eeintrailaie biibliotletke. V njiiih me n ajd eš ne Prešerno, n e Can'karju, pa, tudi ne tistih sloven sk ih tiskov, ki m izšli v Ituliji in b i m orali biti tam kot dolžnostni prim erki.