URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

blem atiko, ki se .z n jo in š titu t u k v a rja . Jed ro časopisa so članki, ki p rin aša jo izsledke institutov.ih labo ratorijev , člankii s področ- j a bibliotekonouiije, o novih m etodah k o n s e rv ira n ja in re sta v ­ r ira n ja , k d a j p a k d a j iz zgodovine k n jig e in knjižnic, od leta 1952 d a lje p a redn a poročila o ugovitvah termiitskih žarišč v Ita liji in u k re p ih izoper ji je .5 Kaj d e la jo v b i o l o š k e m , k e m i j s k e m i n t e h n o l o ­ š k e m o d d e l k u , naj zadostuje, če povem, da gre tu za siste­ matično la b o ra to rijsk o raziskovalno delo s pomočjo m ik ro sk o ­ pov, m erilnih p rip ra v , rentgenskih ap a rato v , in fra rd eč ih in u l t r a ­ vijoličnih svetilk, vseh vrst fotografskih k am er in k em ik alij, p a tudi za praktično ap lik ac ijo teh izsledkov vse od problem ov zdravstvene zaščite knjižničnega osebja, desinfekcije in desinsek- cije posam eznih o b jek to v in celih knjižnic, pa d o o d p r a v lja n ja v sakršnih madežev, o ž iv lja n ja pisav, ra z b ira n ja palim psestov, preskušanja p a p irja , tin t in barv. Posebna dejavnost se v zadnjih letih razs’ija v biološkem oddelku, k e r j e tam tudi sedež C e n ­ tralne p ro tite n n its k e kom isije, k a te re dolžnost j e zlasti boj s term iti v Ita-liiji in re šev an je vseh vrst ,po n jih napadenih k u l ­ tu rn ih spomenikov. Kolikšno važnost polaga I ta lija na ta boj, n a jb o lje p o n a z a rja znesek m ilija r d a iin četrt, potrošen v času od 1951 do 1957. Če om enim še, d a im ajo napetostni stabilizator, to j e prip rav o, k i izrav nava n ih an je napetosti elek tričn eg a toka, «la nem oteno d e lu je jo p rik lju č e n i ap arati, sem povedal dovolj o zares sm otrni oprem i labo ratorijev . R e s t a v r a t o r s k a d e l a v n i c a j e srč ik a inštituta. D e ­ lovne p rostore ima v 9 zračnih in svetlih sobah, da ne rečem — d voranah, v visokem p ritlič ju nove zgradbe. N jeno oprem o se­ s ta v lja jo poleg najm odernejši!] k n jig ov ešk ih stro jev in o ro d ja — zlasti m e j e p resenetila silo b og ata zb irk a starih k n jig o v ešk ih žigov, k e r sem videl mnogo m anjšo tako zbirko v re stavracijsk i delavnici parišk e Nacionalne biblioteke in jo tam (menda kot. d a r Rotschildov) razk azu jejo s posebnim ponosom — še posebne p riprave, k a k o r odličen Ruggierov laminator, vzidane in prosto stoječe p ra ln e k ad u n je, tudi tak e na elek tričn o o grevanje, su­ šilnik i. dr. K ak o po tek a p ra k tič n o v tej delavnici re sta v rac ijsk o delo, ki j e zelo zahtevno in odgovorno, natančno in po trpežljivo? N ik a ­ k or ne po enem kopitu, m arv eč se vsak o b je k t v n a jm a n jš i na- 5 V zudnjii števiillki BoMettiinu n. >pr. poroča- diirebtar gotriSke Biib th ece govern ative e civ ice tir. Gv. M anzini, da so od k rili lan sk ega ja ­ nuarja v va si Faira 'pri Gwrici ikölonije term ita Retuoirliltennns lucifuigius. K n jižn ičarji iz N ove G orice, pazite! 83