URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

drob n os ti o b ra v n a v a povsem individualno. E n a oseba, za k a r je ipač specializirana, dela vselej na enem o b jek tu . Ko p rid e obo- lela k n jig a od zunaj skozi u p ra v n o pisarno, k j e r izdelajo za naročnika n avadno tudi p re d ra č u n »troskov, j o n a jp re j natančno popišejo. Na popisno polo p rid e jo n a jp re j n adrobni bibliografski podatki (avtor, naslov, impresuin, velikost v mm, število listov, prilo g in slik, vezava), p o d a tk i o provenienci in lastništvu, nato se popišejo p r v a opazo v an ja o narav i bolezni brez la b o ra to rij­ skih preiskav. K n jig a p o tu je poleni v fotografski lab o ra to rij, k j e r posnam ejo vse n jen e k a r a k te ris tik e : zunanjost, rokopisne beležke, m orebitne iniciale in — če gre za posebno red ko st — ves tekst. Ko j e to op ra v lje n o , k n jigo foliirajo in šele polteni razvežejo. Na vrsto p rid e n ad ro b n a p re isk a v a; glede na to, k a k š ­ na j e poškodba, gre k n jig a v biološki, (kemijski, fizikalni in tehnološki oddelek ali p a v več oiz. vsakega od teh. Šele po tej p re isk a v i se določi način zd ra v lje n ja . Vsak nenavadn ejši p rim er se posebej o b ra v n av a v ustreznem lab o ra to riju , postopki in r e ­ zu ltati se po pišejo in o bdelajo za o b jav o v glasilu. Najčešče ob ­ seg a jo tehnična d ela razkužitev, p ra n je , beljetnje, u trje v a n je , ročno k rp a n je , lam i ni ran j e,, lik a n je , popravilo vezav in preveza- ve. Ta dela n ek a k o posredno n a d z ira jo kemiki, k/i p rip ra v lja jo za delavnico (tako tudi za fotografski lab orato rij) k em ik alije. T ak o la b o ra to rijs k i izvidi, potek te ra p ije in končni izvid se spet zapišejo na popisno polo. Ko j e k n jig a o z d ra v lje n a in p re d en zapusti to kliniko, gre še e n k ra t p re d fotografsko kam ero, sled ­ n jič p a dobi etiketo, iz k a te re j e razvidno, pod k a te ro številko in k d a j j e bila n a z d ra v lje n ju v inštitutu. Razen rokopisov in tiskov so m ed m ojim p ra k tic ir a n je m re sta v rirali še geografske kante, grafične liste in stilne vezave. V tej zvezi še n e k a j ! Jz B o l l e t t i n a lahko razberem o, d so v inštitutu dolgo zelo skeptično gledali n a laniinacijo, to j e u t r j e v a n je zlasti po plesnih in korozivnih črnilih razjedenega p a p i r j a s plastičnim i folijami. Toda k l j u b tem u niso ostali trd o ­ vratni. Začeli so u p o ra b lja ti zelo tanko, po eni stran i nekoliko lepljiv o acetatno celulozo, in to s pom očjo R uggierovega s tro ja, kii d e lu je na p rin cipu h idravlične stiskalnice. Šli so d a lje od iz n a j ­ ditelja , A m erik an ca B arrow a, in opustili uporabo tako im eno­ vanega »sandwicha«. Inštitu t danes zelo često u p o ra b lja lainini- ra n je , a b rez zu n a n je obloge z ja p o n s k im p a p irje m ali crepeli- nora, ki občutno z m an jšu je čitljivost besedila. P okazalo se je nam reč, d a j e mogoče z o m en jen im aparatom , k l j u b razm erom a nizki tem p eratu ri (40°—60° C), a z zelo m očnim p ritiskom (200 kg na 1 em2) doseči, da se plastična folija popolnoma homogeno zve­ 84