URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

že s p ap irje m ter ga z a v a ru je in utrdi. T ak o lam iniran ali pla- stiificiran liist j e prožen, m onokrom atičen, dezinficiran, higrofo- hiran, nim a leska in tudi čitljivost besedila n ik a k o r ni zm an jša­ na. Škoda, da dotlej v inštitutu niso preiskušali ne ruskega n a ­ čina6 u t r j e v a n je oslabelega p a p ir ja s polim etilm etakrilatoni ne čeških metod u t r j e v a n ja zoglenelega, časopisnega p a p ir ja ali pa ra z c e p lja n ja p erfo riraneg a p a p irja s poliamidom,7 k e r bi bil tako človek za m arsik ate ro sk u š n jo bogutejši! Gallov inštitut j e vsekakor velikopotezno zasnovana, odlično o rg a n iz iran a ustanova, k a te re pomen sc povečuje še s pedagoško d ejavnostjo. M enda v Italijii ni resnega k n již n ič a rja , ki b i ne bil prestopil n je n e g a p raga, še celo pa ni m ed vodilnim osebjem v elikih k n jižn ic človeka, ki bi ne bil daljšo ali k ra jš o dobo ho- spitiral v n je n ih oddelkih. N a n jo se v vseh mogočih strokovnih v p ra š a n jih ob ra čajo ne le k n jižn ice in arhivi, m arv eč za h te v ajo od n je tndi razne to v arn e ekspertize. P a ne le Italijan e, tudi iiz vseh koncev sveta srečuješ tu specializante, saj p r i r e ja inštitut z a n je od časa do časa p re d a v a n ja . Tako sva bila, Unescova šti­ pendista iz Jugoslavije, deležna p re d av an j, zdru ženih z e k s p e ri­ m en tiran jem , en eg a dom ačih kem ikov ter ciklusa p re d a v a n j d i r e k t o r j a 8 re s ta v ra to rs k e g a in štitu ta v op atiji Monte Oliveto M aggiore p ri Seini, ki se j e sam d ve leti izobraževal v Galloveni inštitutu. P re k o sled n jeg a sva vsaj posredno spoznala u re d itev in poslovanje ene izmed o d d a lje n ih delavnic s p o d ro č ja n a jin eg a študija. Ena izmed odlik Gallovega inštituta so slednjič njegovi nameščenci: to so vseskozi resni, za s tv a r vneti delavci, kot lju d ­ je pa na moč ljubeznivi, u strežljivi, topli in odprti. Slika m ojega ko n serv ato rsk eg a -restav rato rsk eg a š tu d ija v Italiji bi bila p o m a n jk ljiv a , če ne bi omenil še ogledov sorodnih institucij: v atik an sk e dela/vrnice, delavnice v G ro ttaferrati in in­ štitu ta za re s ta v rira n je slik arsk ih um etnin. Dostop v a n je j e omo­ gočilo priporočilo inštitutove d irekcije. O be delavnici im ata to skupnost, da se posvečata izk lju čn o tehničnem u, ne pa tudi ra z ­ iskovalnem u delu. Glede na to j e n jih oprem a in število nam e­ ščencev seveda razm erom a skrom n ejše, v en dar v sk lad u z n j u ­ nimi nalogami. Značilnost v atik an ske delavnice j e v nekak šn i 6 Gl. Soilimainiiositr kinižinyli fondov, M oskva 1954. 7 Gl. Josef V ysk oeil, O n ekolika technickycb problem ech a m eto- <l:ich 'koinseirvace ipapm i, Ro&emika umiverstni knilhoviny v P raze 1956, *5>5— &1. 8 V zad n ji šte v ilk i BoMettina pilše ta' is ti d irek tor o novam načiumi k on serviran ja grafičnih listov; gl. D. M ario Pinzuti, R estauro d elle ineisioni in b ian co e nero, tanil 155-45.