URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

O c e n e i n p o r o č i l a SLOVENSKA BIBLIO G RA FIJA. Č asopisje i» knjige. Č lanki in lepo­ slovje v časopisju in zbornikih. ]X. 1955. Izdala N arodna in univerzi­ tetna knjižnica v Ljubljani. Ljub­ ljana 1958. 337 str. 4°. Po strokovni prim erjalno-kritič- lii razčlem bi, ki jo je o m etodolo­ giji avtorjev Slovenske bibliogra­ fije priobčil v zvezi z osm im let­ nikom Pavle Kalan v lanski K njiž­ nici, je kom aj še m ogoče reči kaj bistvenega o tej pom em bni publi­ kaciji N arodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Tudi najno­ vejši, deveti letnik, ki prinaša gra­ divo zu leto 1955, kaže prizadevno in v glavnem zelo natančno dello po istih bibliografskih načelih, ki so bila u veljavljena s petim letni­ kom, ko se je b ibliografski popis razširil tudi na članke in leposlov­ je v časopisju in zbornikih. Tako dobivam o s Slovensko bibliografijo za vsako leto podrobno in smotrno sestavljeno inventuro vsega, kar je izšlo v tiskani obliki. Slovenska b i­ bliografija, k i jo sestavljajo Štefka B ulovec, A nčk a Posavec in Janez lx)gar, je postala že kar n e z g r e š ­ ljiv bibliografski pripom oček. Nemara ne bo odveč, če se sliši o nji beseda slovstvenega kronista in prijatelja iknjige. Bilo bi napak, če bi zanim anje za bibliografijo om ejili na ožji krog knjižničarjev in drugih podobnih ]>oklicnih in­ teresentov. B ibliografija, kakor koli je na zunaj sam o suhoparno stva­ ren popis knjig, ki so izšle v d olo­ čenem ča.su in pregled najvažnej­ šega gradiva v časopisju, kolikor zadeva posam ezne stroke, je več kot sam o sm otrno urejen seznani. Ljubitelji knjige in književnosti vi­ dim o v nji nekaj živega in korist­ nega, zgovorno napotilo k čedalje obsežnejšem u gradivu, ki ga kopiči 90 neugnano rastoči razvoj naše kul­ ture. Značilna bi bila prim erjava med nekdanjim bibliografskim pre­ gledom literarn ega donosa nekega leta in sedanjim : nič ne pokaže bolj živo kot takle bibliografski pregled, kako na široko se razrašča naša tiskana beseda, koliko novih strok se vključuje v slovensko pu­ b licistično dejavnost in kako tesno je ves naš tisik združen s celotnim razvojem našega življenja. T a k o /e bibliografski pregled leta kljub vsej strogi odm erjenosti in stvar­ nosti podatkov nekaka zgoščena sinteza vse naše kulturne dejavno­ sti, saij ga ni pom em bnejšega po­ java ali dogodka, ki ne bi odseval v teh inventurnih zapiskih o dolo­ čenem časovnem razdobju. Tudi tisti, ki natančneje sprem ljam o ta bujni tok naše besede, smo ob stra­ neh Slovenske bibliografije večkrat presenečeni in zmerom znova kaj odkrivam o. D ovolj je znano, kako uporaben in v določenih prim erih kar dragocen priročnik je lahko Slovenska b ib liografija zlasti za strokovne pisce in zgodovinarje posam eznih strok, koliko časa jim prihrani itd. Te praktične koristi bibliografije je treba poudarjati vedno znova, ker so še premalo znane in neredko slišiš izobražene ljudi, da kažejo nerazum evanje za to stalno in natančno inventuro v hramu kulture. Prepričan sem, da bo nekoč dolgu vrsta Slovenskih bibliografij na zelo častnem mestu med literaturo o našem narodu in njegovi kulturi. Tako gledam o na letnike Sloven­ ske bibliografije ljubitelji sloven ­ ske knjige in v teni se seveda uje­ mamo z našim i prizadevnim i knjiž­ ničarji, ki jih družijo z bib liograf­ skim delom še tesnejše vezi. Nekoč je bil dr. Janko Šlebinger s svojo