URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

bibliografsko vnoino dokaj osam ­ ljen v naši kulturni družbi: danes število ljudi, ki cenijo in uporab­ ljajo bibliografske priročnike, stal­ no narašča in počasi odpravlja iz nerazum evanja nastale predsodke. Ljubitelji knjige postajajo tudi lju­ bitelji bibliografije. Zato sm o samo hvaležni Narodni in univerzitetni knjižnici, da je ustanovila in da s prikupno vztrajnostjo izdaja Slo­ vensko bibliografijo. O bžalujem o sam o. tla je nekoliko preveč v za­ ostanku; vse druge pom anjkljivo­ sti so manj tehtne in jih kritična pozornost stalno popravlja. D eveti letnik našega b ibliograf­ skega priročnika kajpada tudi ni brez pom anjkljivosti, saj je nepo­ polnost sinonim za človeka. Kljub vestnem u delu s tako zahtevnim tekstom , kakor so znanstveno raz­ porejeni bibliografski podatki, osta­ jajo še vedno drobne pom anjklji­ vosti in napake. Prav bibliograf­ ski tekst s svojim i strogo stvarn i­ mi in skopim i podatki je zelo ob­ čutljiv za sleherni, tudi najm anjši m adež. Nisem utegnil natančno pregledati vsega gradiva, a že pri pregledu tistega, ki ga iz lahko um ljivih razlogov najbolje poznam , sem opazil rahlo nedoslednost. Če je bil na str. 189 sprejet v biblio­ grafsko razvidnost člandk »Založba Mluidiinska knjiga in prevodna književnost«, bi bilo treba iz iste­ ga m esečnika registrirati tudi se­ stavek »Slovenski pesniki in pisa­ telji v izdajah DZSc, ker ne infor­ mira samo, m arveč tudi vrednoti. Iz Knjige 55 je izostala vsebina njene francoske priloge; če Sloven­ ska bibliografija registrira v dru­ gih jezikih izven LR Slovenije ob­ javljene članlke naših avtorjev, za­ kaj ne bi zabeležila tujejezičnih sestavkov o naši literaturi, kolikor so izšli v obm očju naše republike? Ne gre za avtorja, m arveč za d o­ slednost in natančnost. Prav poseb­ no bi bilo treba skrbeti za korek­ turo bibliografskih tekstov; če ta­ ko im enovani tiskarski škrat bolj ali manj razsaja v vseh naših pu­ blikacijah, bi moral biti iz biblio­ grafskih vrst izključen. Tako sem na primer na str. 70 opazil B evko­ vega prevajalca Milana Rakoviča. v resnici je Milan Rakočevič, na naslednji strani je pod številko 1401 vrinjen tekst, ki sodi pod 1400 a, na str. 72 se je češka bese­ da Socialistickd izpridila v Sociu- istckii in pod. Kajpada, te m alenkosti opažam o sam o zato, ker zelo cenim o lako­ nično zgovornost in zanesljivost bi­ bliografov. Vsekakor je Slovenska bibliografija publikacija, ki ne za­ ostaja za najboljšim i prim eri te vrste v tujih jezikih, kar jih po­ znamo. Želimo, du bi ostala stalna krona našega knjižničarstva. Take preglede potrebuje sleherna litera­ tura, toda književnost malega na­ roda jih lahko dobiva \ kar najpo- polnejši obliki: tudi v tem je pred­ nost naše bibliografije! |S jjorku BOHA/NEC FRANČEK: K NJIŽ­ NE POLICE ZA OTROKE. Ljub­ ljana. (Zveza prijateljev m ladino Slovenije.) 1058. 183 + (V) str. 8 °. Komisija za m ladinsko k njižev­ nost in tisk pri Zvozi prijateljev m ladine Slovenije je lami izdala priročnik za m ladinske k n jižničar­ je in pedagoge, ki je prvi te vrste pri nas. Z naslovom K njižne police za otroke je avtor označil namen knjige: razpravljanje o izboru m la­ dinskega berila, prim ernega dolo­ čenim starostnim stopnjam otrok — upoštevajoč pri tem estetske, psihološke in pedagoške kriterije. O tem govori predvsem v prvem delu knjige, v drugem poglavju pa nam v kratkem zgodovinskem obrisu prikaže različne vzgojne sistem e in njihovo pojm ovanje knjige kot vzgojnega sredstva pri moralnem, em ocionalnem , fantazij­ skem in intelektualnem oblikova­ nju otroka. Med knjigam i za otroka v pred­ šolski dobi sodi na prvo m esto sli­ 91