URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

kanica. Sprva jem lje otrok slika­ nice kot igračo, šele kasneje najde v njih podobe, ki inu obujajo aso­ ciacije na d oživete predm ete. Sli­ ka je v p rvi dobi važnejša od be­ sede. K asneje pa se ji pridruži tekst, ki je večina v vezani besedi. Otroška poezija vse od znanih angleških »nursery rhymes« pa do našega Zupančiča in Levstika pri­ ča o bogastvu, ki je skrito v njej: ritem, m elodika, humor, zanim ive situacije, pesniške figure. Otroške pesm i lahko pišejo le največji pe­ sniki. V slikanicah in otroški poeziji najpogosteje nastopajo živali. Otrok v vseh starostnih stopnjah sega po zgodbah o živalih. V skladu s tre­ mi glavnim i starostnim i stopnjam i v razvoju otroka ločim o tudi žival­ ske zgodbe v tri skupine: zgodbe, v katerih nastopajo živalli kot ljudje, zgodbe, v katerili so živali prikazane kot živali, le da govore, in zgodbe, v katerih živali nasto­ pajo kot živali. Moderni pedagogi mnogo razpravljajo o tem, kako morajo biti opisane živali v zgod­ bah za otroke. Ali je ros nujno, da živali počlovečim o? Čemu pačiti stvari? Pri tem pa moramo seveda razlikovati med pravljico in otro­ ško pesm ijo na eni ter realistično povestjo na drugi strani. V razdelku K njige za šolske otro­ ke razpravlja avtor o naslednjih zvrsteh: pravljici, fantastični in pustolovski zgodbi, pripovedki, pu­ stolovskem romanu, stripu, krim i­ nalnem in detektivskem romanu, otroški povesti, živalski povesti in romanu, basni, epskem pesništvu, zgodovinski povesti in romanu ter slednjič o »dekliški knjigi«. N ajpo­ m em bnejše m esto med otroškimi knjigam i im ajo pravljice. Ljudske pravljice vseh narodov in dob im a­ jo številne skupne lastnosti. Od tod številne teorije o nastanku oziro­ ma izvoru ljudskih pravljic. R az­ voj um etne pravljice pa nam lepo označuje njena pot od prvega po­ m em bnega evropskega pravljičar­ ja Charlesa Perraulta do kralja« pravljic II. Ch. Andersena. Perraul- tove pravljice, zbrane v knjigi Con­ tes de mere l’O ye, so bile nam enje­ ne verjetno tedanji salonski družbi, zato so dobili pravljični m otivi pri njem nov izruz in obliko — poe­ tičnost, uglajenost, lahkotnost, brez preobloženosti zd id ak tik o. Perraul- tu m nogo dolgujeta Jakob in W ilhelm Grimm, ki sta v knjigi Kinder- und H ausm ärchen zbrala nem ške ljudske pravljice. Njuni nagibi so b ili pri tem znanstveni in patriotični. Ta izbor pravljic pa je že v takratni dobi vzbujal pom i­ sleke: adi so res vse te pravljice prim erne tudi za otroke? Pri H. Ch. A ndersenu je dobila pravljica že avtobiografske poteze. V njegovem pravljično pesniškem realizm u ni zlagane čustvenosti, moč je v srcu, ne v čarodejstvih. Z A ndersenom se začenja moderna pravljica. B istveni elem enti ljud­ ske p ravljice so ostali, vnesel pa je vanje lirizem in sim bolizem . Z njim dobijo pravljice izrazit dvoj­ ni pomen: v njih najdeta prijetno branje odrasli in otrok. O dlično berilo za otroka v pre­ hodni dobi od pravljice do tako im enovanih robin zo nad« pred­ stavlja fantastična in pustolovska zgodba. Pisatelj jem lje tu za svoje izhodišče resničnost, ki p a je ne podaja z realističnim i sredstvi, am pak gradi prvenstveno na do­ m išljiji. Ta dom išljija se ne razvi­ ja več po zakonitostih pravljice, tem več predvsem iz zakonov otro­ škega dom išljijskega sveta. N aj­ boljši prim eri za to zvrst so delu: J. Sw ift. G ulliverjeva potovanja, L. Carroll. Allica v deveti deželi. S. Lagerlöf, Č udovita potovanja Nilsa H olgersona, A. Lindgren, Pika N o­ gavička itd. V starostni d ob i od 10,— 13. leta postane otrok »požiralec knjig«. Priteguje ga vse nenavadno, nape­ to, hlasta za vsebino. Enači se z junakom , pogumnim in sposobnim največjih dejanj. Klasičen 'primer 92