URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

pustolovskega romana, l\i jo v tej dobi otrokom najbolj priljubljen, je D efoejev Robinson Crusoe. V to obdobje spadajo tudi romani Karla M aya. Problem K. M aya obravna­ vajo pedagogi že nekaj desetletij, a je še vedno nerazčiščen. V čem je škodljivost Karla M aya? N e­ varnost je predvsem v tem, da nje­ gova dela v glavnem nim ajo um et­ niške vrednosti (ponavljanje pre­ prostih situacij, klišejski liki itd.), kar lahko povzroči, da otrok izgu­ b i sm isel za zahtevnejša dela. Isto nevarnost pom enijo stripi. Kadar govorim o o dekliški kn ji­ gi«, se lotevam o zelo kočljivega vprašanja: ali imamo posebne k n ji­ ge za deklice in posebne za dečke? V skladu z m oderno družbeno vzgoijo bi bilo napačno vzgajati dečka za družbenega delavca, a dekle le za zakonsko življenje. Ve­ čina dekliških povesti in romanov pa je nastala prav ilz tega zastare­ lega pogleda na svet. D nevnik A nne Frank — eden najčudovitej­ ših m odernih m ladinskih tekstov — pa potrjuje, da je čustvovanje in u veljavljanje dekleta v tej sta­ rosti m nogo globlje in obsežnejše, kot so »dnevniki« številnih juna­ kinj slabih »dekliških knjig*. Poglavje K njige za odraščajoče­ ga otroka obravnava problem m la­ dinske literature na prehodu od otroške knjige k m ladinski oziro­ ma k literaturi odraslih. Štirin aj­ sto leto je pri tem prelom no leto. M ladinec že začenja jasneje spo­ znavati svoje okolje in življenje, v knjigi začenja zavestno ocenje­ vati njene estetske vrednote. Zelo važno vlogo ima v tej dobi dra­ m atika. V delili klasikov svetovne dram atike je m nogo likov, ki osvo­ jijo m ladega človeka in pom agajo pri njegovem oblikovanju. Zelo priporočljivo berilo za doraščajo- čega m ladincu je tudi romantična poezija, ki ne poglablja v njem sam o sposobnosti subjektivnega čustvenega življenja, am pak tudi rešuje njegovo nemirno naravo, ki še ni dovolj zrela za vse m anife­ stacijo telesnih in em ocionalnih po­ treb. Poleg erotične poezije je vzgojno izrednega pom ena social­ na pesem , ki m ladini veča socialni čut. V tej dobi začenja m ladinec segati že tu d i po resnejših proznih delih: realističnih, zgodovinskih in biografskih, satiričnih ter socialnih romanih in s tem že polagom a prehaja v odraslega bralca. V posebnem poglavju Kratek pregled zgodovine otroške knjige igre za oris različnih pojm ovanj ii- terarne vzgoje, kakor so se pojav­ ljala v raznih dobah in pri raznih narodih: od starega Orienta, kjer so v M ezopotamiji in Egiptu pozna­ li šole že v 5. tisočletju pr. n. e., preko antične Grčije, ki se je prva v zgodovini človeštva začela načrt­ no uikvarjati z vzgojnim i problem i, pa do evropskega kulturnega o b ­ m očja. M onopol cerkve nad vzgojo v evropskem srednjem veku je pre­ m agala renesansa, kjer se je vzgoja razširila tudi na telesno in estet­ sko vzgojo. Renesančna kultura ni ustvarila del, ki bi bila neposredno nam enjena otrokom ozirom a m la­ dini. O novih vzgojnih idealih je razpravljala le teoretično. V dobi klasicizm a in prosvetljenstva pa se pojavijo prva dela, napisana za otroke — in to najprej pri Franco­ zih in A ngležih, ki so s tem v p li­ vali na vso Evropo. Za nas je va­ žen predvsem pregled nemške m ladinske literature, saij je bilo berilo slovenskega otroka v XVIII. in še v XIX. stoletju vezano nepo­ sredno na berilo nemških otrok. V XIX. stoletju se je pri vseh važnejših evropskih narodih m la­ dinska literatura zelo razm ahnila, vendar se študij otroka-bralca še ni poglobil. Ta se začenja z XX. stoletjem , ki ga lahko im enu­ jem o stoletje .psihologije. Znanstve­ niki psihologi so odkrili otrokovo notranjost. Zato se dela najboljših m ladinskih pisateljev obračajo ne­ posredno ik otroku. Sedaj se otro­ ška knjiga prvič dvigne na isto 93