URN_NBN_SI_DOC-R826OEOV

raven i. leposlovjem za odrasle in prem aga zmotno tezo didaktične sm eri, ki je doslej m ladinsko lite­ raturo ločevala in vrednotila z drugim i estetskim i merili. V tem zgolj inform ativnem vse­ binskem poročilu sm o n aved li le nekaj glavnih m isli in problem ov, ki se jih loteva avtor pričujočega dela. ^ j{ KOKOLJ MIROSLAV: PREK­ MURJE IN PREKMURCI V SLO­ VENSKEM PERIO DIČNEM TI­ SKU. Bibliografski pregled od 1846 do 1945. Izdala »Obm urska založ­ ba < v M urski Soboti 1957. VI 4 + 156 + (XIIi) str. 4°. Zanim iv predm et in obsežna snov nove bibliografije obeta m nogo in st rokovna presoja naj pokaže, če je izpolnila naše upanje, ali pa nas je razočarala. V predgovoru nam nudi avtor na štirih straneh pregled naraščajoče­ ga zanim anja slovenske javnosti za Prekmurje in Prekmurce. Vodi nas od prvega glasu o Prekm urcih v B lehveisovih N ovicah 1846, ko so navedle v svojem seznamu naroč­ nikov tudi Jožefa Košiča, župnika v Zgo rujem Seniku, pa do konca obdobja prve Jugoslavije, k o Prek­ murci niso več le pasivni naročni­ ki N ovic, am pak že dopisniki, ki pišejo o vprašanjih svoje najožje dom ovine, izražajo sodbe o tedanji družbeni stvarnosti, politiki, gosp o­ darstvu, znanosti iin kullturi, a lepo­ slovna dela Prekm urcev so postala predm et vseslovenske pozornosti«. Pod črto nas avtor opozori, da ča­ sopisja, ki je izhajalo v Prekm urju samem, ni bibliografsko obdelal in zato tudi ni obseženo v tem sezna­ mu. Končno nais seznani še s ciljem , ki ga je pri svojem dolu zasledoval, in pravi: »Namen naše bibliogra­ fije je nuditi pregled in razpro­ stranjenost stik ov med Slovenci z obeh strani Mure. kolikor se kažejo v slovenskem periodičnem tisku.« B ibliografska analiza je žal po­ kazala, da novi priročnik v vsa­ kem oziru in popolnom a razočara. Ker je preveč pom anjkljivosti, se naslednja presoja om ejuje sam o na nekatere od tistih elem entov, ki om ogočajo hitro orientacijo, kakrš­ no pričakujem o od dobre biblio­ grafije. Presojo o točnosti podatkov prepuščam za sedaj še tistim , ki bodo v njej iskali rešitve svojih problem ov. A vtor svojega cilja ni dosegel, iker je izčrpal sam o časopisje to­ stran Mure. a izločil prekm ursko. Ta postopek žali Prekmurce, ker om alovažuje njih časnikarsko de­ javnost in zavaja celo na misel, kakor da prekmurska periodika niso slovenska in da se Prekm urci niso zanim ali za življenje drugih Slovencev. Prikrajšal je bibliogra­ fijo za m nogo kvalitetnih prispev­ kov in sploh za vse podatke, kaj so za Muro pisali o sebi in o nas. Tako je la bibliografija le enostran­ ska slika v predgovoru omenjenih m edsebojnih stikov. Ce bi se bil avtor odločil za kritični izbor gra­ diva, b i delo zaradi pritegnitve prekm urske publicistike nikakor prekomerno ne naraslo. Zaradi po­ polnosti svojega dela bi se avtor ne sm el odtegniti težavam , prod kaitere bi ga bilo postavilo prek­ mursko narečje in prekm urska grafika. Iz popisov osnovnih b ibliograf­ skih enot sklepam , da avtor ne pozna bibliografskih pravil. O po­ zarjam sam o na nekatere od naj­ bolj kričečih in pogostih pogrešk: Ogrom nenu številu bibliografskih enot je dal za značnico kar časni­ karsko rubriko, ki je z bibliograf­ skega stališča docela nevažna, in čeprav ima prispevek svoj sam o­ stojni in izraziti naslov, n. pr.: I z P r e k m u r j a : Živinoreja v stiski. (D om ovina 4. I. 1939.); Z a d r u ž n e p e s ti : O bčni zbor Gostilničarske zadruge v D oln ji L endavi. (Gostil­ ničarski list 20 . IV. 1926.); liu y.n o : G asilska služba v Prdkmurju. (Sa- ')4