URN_NBN_SI_DOC-RHZXGUCJ

U vod Inform acijska politika je dejavnost, ki usm erja razvoj inform acijske infra­ stru k tu re in inform acijskih potencialov zato, d a doseže določene družb ene cilje. N acionalna inform acijska politika ugotavlja inform acijske potrebe do­ ločene d ru ž b e tako, da išče ustrezna sredstva za zadovoljitev teh potreb in tako pospešuje razvoj in učinkovitost u p orabe inform acijskih virov. Slovenska inform acijska politika je vsekakor odsev še pred kratkim naše skup ne jugoslovanske inform acijske politike in tega dejstva ne m orem o zanikati. Jugoslovanska inform acijska politika pa je bila pod dokaj m očnim vplivom vzhodnoevropske in ta vpliv se ves čas kaže tudi v organiziranosti in vlogi specialnih knjižnic v slovenskem prostoru. O b prebiranju tuje strokovne literature, predvsem angleške in ruske, ki sta m ed seboj dokaj različni, in v prim erjavi obeh se kažeta podoba naših specialnih knjižnic in iskanje njihovega m esta v slovenskem prostoru. N a s t a ja n je s p e c ia ln ih knjižnic Specialna knjižnica ima nalogo, da posreduje u porabnikom znanstvene in tehnične inform acije z določenega specialnega področja in hkrati nudi (udi ustrezno knjižnično gradivo. Specialne knjižnice so v večini prim erov nastale iz po treb posam eznikov po inform acijah in literaturi. Strokovnjaki so želeli im eti literaturo ob sebi v vsakem trenutku, ko so jo potrebovali pri svojem strokovnem delu. Včasih pa se je zgodilo tudi to, da so nastajale take knjižnice sam o kot zadovoljitev nekih form alnih zahtev (npr. registriranje raziskovalne enote), delo sam e knjižnice pa se ni v ničem er izboljšalo. Te knjižnice so im ele včasih prem ajhen vpliv v sredinah, v katerih so nastale, vzroki pa so bili različni. Knjižnica sm o ljudje in ljudje jim krojim o usodo. M arsikatera specialna knjižnica se je razvila, začela pridobivati ustezno kakovostno literaturo in znala pritegniti svoje uporabnike. Takšnih knjižnic je v Sloveniji kar lepo število. V endar je veliko knjižnic tudi propadlo zaradi nerazum evanja vodilnih stru k tu r in prem ajhne agresivnosti knjižničarjev. Z besedo agresiven knjižničar m islim p redvsem takšnega knjižničarja, ki si zna izboriti prostor v okolju, v katerem deluje. Knjižničar v svojem okolju ni sam o zbiralec, urejevalec in hranitelj gradiva, am p ak m ora biti tudi zelo aktiven posredovalec tega g radiva v svoje ožje in širše okolje. Specialne knjižnice so im ele in še imajo različne nazive - INDOK službe, INDOK oddelki, inform acijski centri, strokovne knjižnice, interne 40 knjižnice itd.