URN_NBN_SI_DOC-RHZXGUCJ

O b prebiranju osnovnih nam enov teh služb pa pridem o velikokrat do sklepa, da im ajo skupni cilj om ogočiti d ostop do inform acij in literature za določeno strokovno področje in za določene uporabnike. V ZDA in Veliki Britaniji govorijo o specialnih knjižnicah (special libraries) in o knjižnicah enega (one person libraries). Poznajo tudi razne informacijske centre, predvsem privatna združenja ali posredovalce inform acij (brokers), ven d ar je njihova funkcija drugačna. S p e c i a l n e knjižnice kot o d r a z s e d a n jo sti V sedanjih razm erah lahko govorim o o vpetosti specialnih knjižnic v sloven­ sko gospodarsko krizo. Poslabšan finančni položaj, ukinjanje podjetij, ne­ pov ezanost podjetij, strah pred prihodnostjo, vse to se še posebej odraža na specialnih knjižnicah, ki so odraz časa, v katerem živim o. N abava se je z m a n jš a la na m in im u m , v e lik o k ra t o d p u šč a jo s tro k o v n e d elav c e - knjižničarje in na njihova m esta postavljajo adm inistrativne delavce, ki niso kos nalogam , ki jim jih postavljajo njihovi nadrejeni. Razvoj specialne knjižnice začne drseti navzdol in uporabniki postajajo upravičeno nezado­ voljni. Vzrok zam enjavam kadrov so velikokrat osebni dohodki. Osebni dohodki visoko in višje izobraženih delavcev v knjižnicah so velikokrat sram otno nizki glede na d ruge strokovne delavce. Dela v knjižnici nihče v podjetju ne pozna, vendar ga vsi "strokovno ocenjujejo". Tukaj bi m orala bibliotekarska stroka in tudi Zveza bibliotekarskih d ru štev Slovenije zahte­ vati od vlade oz. ustreznih m inistrstev ali G ospodarske zbornice Slovenije, da postanejo specialne knjižnice v podjetjih resnične posredovalke strokov­ nega znanja, če želimo, d a bom o imeli izobražene strokovnjake, ki bodo na tekočem s svojo stroko. Vsaka "knjižnica", ki jo ustanovi določeno podjetje, še ne m ore biti specialna knjižnica, če ne ustreza vsaj osnovnim pogojem, ki jih določajo stand ardi za specialne knjižnice. Če bom o želeli specialne knjižnice resnično urediti, si ne bom o smeli privoščiti napak, kot so neustrez­ ni prostori, neustrezni fondi in neustrezni kadri. O r g a n iz a c ija inform acijske d e j a v n o s ti v s p e c ia ln ih knjižnicah Inform acijska dejavnost pri nas še ni toliko institucionalizirana, da bi se lahko enakovredno prim erjala z drugim i družbenim i, kulturnim i in proiz­ vodnim i dejavnostm i. Zato prihaja do nesporazum ov in razlik v interpreta­ ciji sam ega predm eta in osnovnih problem ov inform atizacije pa tudi pri ciljih in m etodah inform acijske politike.