URN_NBN_SI_DOC-RHZXGUCJ

Status s p e c i a l n e g a knjižničarja Knjižničar v specialni knjižnici ali kot ga im enujejo v tujini, specialni knjižničar, je ves čas svojega dela razpet m ed svojim podjetjem in bibliote­ karsko stroko. V prvi vrsti je specialni knjižničar delavec svojega podjetja in šele nato je knjižničar. Ker nim am o izdelanega etičnega kodeksa za special­ nega knjižničarja, je le-ta prepuščen sam em u sebi. Splošni knjižničarski kodeks m u ne m ore veliko pom agati. K njižničarki si želi pridobiti določena znanja, se m ora povezati z večjimi knjižnicami in se vključiti v bibliotekarska združenja. Sposobnost knjižničarja v podjetju se kaže v tem , kako zna tisto, kar ima v knjižnici (knjige, revije, zbirke podatkov itd.), predstaviti svojim sodelavcem izven knjižnice in širši družbi. N a vprašanje, kdo pri nas ščiti knjižničarja v podjetju, stroka ali podjetje, je odgovor velikokrat - nihče. Knjižničar v specialni knjižnici ima še pom em bno d o d atn o vlogo v svojem podjetju: - inform ira sodelavce o ustreznih virih informacij - ugotavlja, s čim se ukvarjajo sorodna podjetja - pom aga najti gradivo za svoje sodelavce po m edknjižnični izposoji - pom aga pri upravljanju in razvoju podjetja z ustreznim i kvalitetnim i informacijami. Specialni knjižničar ima hkrati vlogo - inform atorja - izposojevalca in svetovalca - učitelja za izobraževanje uporabnikov (iskanje informacij) Z aključek Iz vsega povedanega sledi, da imajo v razvoju vsake inform acijske politike zelo pom em bno vlogo tudi specialne knjižnice. Njihovo število raste in v Sloveniji je že 273 specialnih knjižnic. Nahajajo se v inštitutih, podjetjih, tovarnah, upravnih organih države, bolnišnicah, m uzejih, vsepovsod tam, kjer jih potrebuje določen krog specializiranih strokovnjakov. V bibliotekar­ skih krogih se bom o m orali zato v bodoče tej vrsti knjižnic bolj posvetiti, kot sm o se ji doslej. Če bodo slovenska podjetja, inštituti, m uzeji in dru ge ustanove želeli zadostiti zahtevam razvitih trgov, bodo njihovi strokovnjaki m orali obvladati nova znanja in pri tem jim bodo prve priskočile na pomoč prav specialne knjižnice. Specialne knjižnice ostajajo majhen, vendar vedno bolj pom em ben člen v slovenski informacijski politiki.