URN_NBN_SI_DOC-RURFRDLY

sko gradivo. Pri tem im am v m islih poleg posedovanja starih gradiv tudi pridobivanje novega, sprotno nastajajočega gradiva, ki dom oznanske zbirke krepi. T rdim o lahko, da je pridobivanje gradiva eno najzahtevnejših opravil d o ­ m oznanske dejavnosti, posebej še, če želim o zajeti večino dom oznanskega gradiva. Z ato m orajo službe za pridobivanje gradiva v knjižnici najprej in v prvi vrsti definirati politiko pridobivanja gradiv, kar je predpogoj, da do ­ m oznanske zbirke rastejo in se razvijajo načrtno in sistem atično. Ob tem velja ponovno poudariti, da m ora akcesijska služba (dom oznanska ali skupna) pri odločanju za pridobitev (nabavo) gradiva upoštevati poleg dom oznanske inform ativne vrednosti tu d i tip ozirom a vrsto gradiva. Pri pridobivanju dom oznanskih gradiv lahko naletim o na vrsto ovir. Naj navedem dve najpogostejši: Prva je VSEBINSKE narave, saj je gradivo tako po starosti, kot po obliki in vsebini (tipologiji) največkrat zelo pestro in zahteva od nas m nogo pozorno­ sti in spretnosti. D ru g a in p o g o s te jš a o v ira je od NOTRANJA ORGANIZIRANOST KNJIŽNIC, ki lahko m očno slabi fleksibilnost pridobivanja dom oznanskih gradiv. Posebno še v tistih knjižnicah, kjer nim ajo sam ostojnih d om oznan­ skih oddelkov ozirom a ljudi, ki bi se s to dejavnostjo ukvarjali. Do občasnih ali rednih težav lahko prihaja tu d i tam , kjer imajo nabavo in obdelavo (tudi za dom oznansko gradivo) organizirano centralno za celotno knjižnico, saj je izguba n ad zora n ad produkcijo dom oznanskega gradiva v tem prim eru kar pogosta in verjetnejša, kot če bi za to skrbel dom oznanec, hkrati pa je treba vedeti tudi, da im a obdelava dom oznanskih gradiv tu d i svojo specifiko. Pri večjih knjižnicah (I. in II. skupine oz. bivših študijskih knjižnicah) je težavo mogoče prem ostiti z ustanovitvijo dom oznanskih oddelkov, kjer zaposleni strokovno bdijo nad dom oznanskim i zbirkam i in jih tu d i dopolnjujejo. Za m anjše knjižnice je to težje in zato verjetno sm otrneje, da se strokovno povežejo z večjimi knjižnicam i, t.j. knjižnicam i I. ali II. skupine, ki dom oz­ nanske oddelke in zbirke že imajo. Takšna povezanost bi bila lahko v obojestransko korist. SIK-i I. in II. skupine imajo nam reč m ožnost pridobiti dom oznansko gradivo s pom očjo obvezne­ ga izvoda tu d i za področje, kjer je dom icil m anjših knjižnic. D om oznanski oddelki večje knjižnice bi periodično obveščali m anjše knjižnice o novostih, slednje pa bi se na to odločile ali bodo gradivo nabavile ali ne. Obveščanje bi lahko potekalo tu d i v nasprotn o sm er. Knjižnice III.-V. pa bi "uslugo" lahko vrnile s tem , d a bi "regijske" dom oznanske oddelke prav tako periodično obveščale o dom oznanskih novostih z njihovega področja, predvsem za sklop t.i. efem ernega gradiva, ki ga je najtežje izslediti. Ta rešitev bi bila