URN_NBN_SI_DOC-RURFRDLY

idealna, vendar se m oram o zavedati, da je v praksi trenutn o to skoraj neizvedljivo. Ni prav nobenega (zakonskega ali kakšnega drugega) instru­ m enta, ki bi urejal to delo, saj ob njem nastajajo tudi določeni stroški ob­ veščanja in izm enjave informacij. Poleg tega pa knjižnice III.- V. tu d i pogosto nim ajo človeka, ki bi načrtno skrbel za dom oznanstvo, zato pogosto to delo opravljajo kar izposojevalci, ki največkrat nim ajo niti časa niti pravega razvida in strategije o dom oznanski dejavnosti. Številni argum enti so torej na strani teze, da je še najbolj sm otrno, če za celotno dom oznansko dejavnost in dom oznanske zbirke skrbijo v posebej za to ustanovljenih (dom oznanskih) oddelkih, kjer so zaposleni za to delo usposobljeni ljudje, ki p a m orajo poleg bibliotekarskih posedovati tu d i arhi- vistična in m uzeološka znanja. V endar o tem v nadaljevanju. M orebiti velja ob tem opozoriti še n a eno stvar. V u vod u sem poudaril, da m orajo im eti dom oznanske knjižnice ozirom a dom oznanski oddelki jasno določeno politiko zbiranja in pridobivanja (nabavno politiko) dom oznanske­ ga gradiva. Poleg zadostitvi strokovnim argum entom je to pom em bno še iz dveh razlogov. Kot prvo daje pravilna in jasna nabavna politika potrebno kredibilnost dom oznanskim oddelkom oz. dom oznanskim zbirkam n asp ro ­ ti d ru g im oddelkom . In kar je m orebiti še pom em bnejše, dom oznanski dejavnosti in njenim zbirkam daje tu d i prepotrebno kredibilnost nasproti financerju (v večini prim erov je to še vedno (žal) izključno lokalna skupnost). Pridobivanje gradiv lahko razvrstimo v dve skupini: 1. Kot prvo velja om eniti najpogostejšo; tj. pridobivanje tekočih gradiv (ki nastajajo sproti). P ridobivanje dom oznanskih gradiv ni tako preprosto, kot je m o rd a videti na p rvi pogled. Že sam a specifika gradiva (prim am o-sekun- d am o , tipologija) n am povzroča določene težave, saj gre v prvi vrsti za p retežno lokalno gradivo (brošure, letopisi društev, razglednice, prospekti, glasila šol in podjetij...), ki ga je težko identificirati in tu d i najti. T ovrstna grad iva izidejo največkrat brez kakršnekoli objave v m edijih, zato m oram o priti d o inform acije o gradiv u največkrat po dru g ih poteh, ki lahko v dobršni m eri pokaže našo inovativnost in (ne)iznajdljivost. a) N ajenostavnejše pridobivanje je nedv om no s pom očjo raznih bibliografij in preko obveznega izvoda. Po tej poti pridem o do tistega gradiva, ki je že toliko pom em bno, d a je bibliografsko popisano. b) M alo več tru d a zahteva pridobivanje dom oznanskih gradiv, ki niso bibli­ ografsko popisana, pa ven d ar so navedena v različnih publikacijah: knji- gostrški katalogi, program i založb (v tujini je to stalna praksa), razna poročila o novostih, recenzije knjig, m nogo o tem pa pišejo tu d i lokalni časniki (knjige, razglednice, turistični prospekti, koledarji, zemljevidi,...)