URN_NBN_SI_DOC-RURFRDLY

poim enovanje gradiva, ki zajem a zgodovinski, geografski, etnološki ter družbeni in kulturni utrip kraja v preteklosti in danes. (Breda Pogorelec) Tako bo tu d i še v naprej, saj boljšega izraza za poim enovanje tovrstnega gradiva (še) nim am o. Vzrok, d a se je izraz dom oznanstvo živo ohranjal v slovenskem knjižničarstvu, tiči verjetno tu d i v sam i genezi bivših študijskih knjižnic, katerim je bila dom oznanska dejavnost eden glavnih razlogov za nastanek in bistveno vodilo pri njihovem delovanju. Č eprav razvoj dom oz­ nanske dejavnosti v slovenskih knjižnicah še zdaleč ni bil razum ljen kot široka interdisciplinarna veda s celostno raziskovalno m etodologijo, pa ven­ d ar le pom eni (ali bi m oral pom eniti) več kot sam o zbiranje, obdelovanje in hranjenje knjižničnega gradiva in ponujanje informacij, ki so kakorkoli ve­ zane n a območje, ki ga knjižnica s svojo dejavnostjo pokriva. c) Zbiranje in sistem atsko obdelovanje zgodovinskih in narodopisnih spo­ m enikov ter ostalih posebnosti je, kot je razvidno že iz starosti izraza, imelo na Slovenskem , posebno še na Štajerskem , dolgo tradicijo. Če bi hoteli slediti izvoru dom oznanstv a in iskati idejne temelje, bi m orali seči v dobo (nacio­ nalne) rom antike. N a tem področju je vsp o d b u d n o vplivalo predvsem delo, ki m u je botroval štajerski nadvojvoda Janez, poznan tudi kot ljudski vojvo­ da. O srednji štajerski deželni m uzej v G radcu, im enovan po njem Joaneum , si je postavil za cilj, prikazati v svojih zbirkah (Stiriaca) verno in čimbolj popolno podobo (celotne) Štajerske, takrat in tu d i pred tem. Stiriaca pa ni obsegala le m uzealij v ožjem pom enu, am pak tudi širše, n a prim er knjige, ki so bile v zvezi s Štajersko ali po nastan k u ali po vsebini. Sčasom a so podobni "joaneumčki" nastajali tu d i v ostalih krajih po Štajerskem (v Celju 1882). D okler je bilo sožitje m ed N em ci in Slovenci še znosno, Slovenci potrebe po oblikovanju lastnega dom oznanstva niso izražali. Šele ob koncu 19. stol., ko je nacionalizem onem ogočal vsakršno plodno sodelovanje, so se krepile ideje po sam ostojnem slovenskem dom oznanstvu, ki bi zajem alo proučevanje ožjega slovenskega dela Štajerske (Spodnja Štajerska). S tem nam enom so 1. 1903 v M ariboru najprej ustanovili Zgodovinsko d ruštvo za Slovensko Šta­ jersko, z osnovno nalogo proučevati slovensko dom oznanstvo, leto kasneje pa še Č asopis za zgodovino in narodopisje, v katerem so objavljali izsledke raziskav. Ko se je kasneje društveno delo razm ahnilo, se je dom oznanska dejavnost ločila v več skupin (m uzeološko, arhivistično in knjižničarsko). Zato lahko za začetnika slovenskega knjižničnega dom oznanstva, vsaj za Štajersko lahko to trdim o, označim o U niverzitetno knjižnico M aribor, kot naslednico prvotne knjižnice Zgodovinskega d ru štv a za Slovensko štajersko in kasnejše Studijske knjižnice. (Torej je UKM izšla iz dom oznanskih potreb, zato ni naključje, da je dom oznanstvo še danes ena poglavitnejših nalog om enjene ustanove.)