URN_NBN_SI_DOC-RURFRDLY

Seveda seje dom oznanska dejavnost po prvi svetovni vojni razvijala naprej in se razširila tu d i v ostale slovenske pokrajine. D om oznanska tradicija se je nadaljevala tudi po d ru g i svetovni vojni, posebno z ustanovitvijo študijskih ozirom a pokrajinskih knjižnic, katerim je bila dom oznanska dejavnost eno glavnih vodil pri njihovem delu. S tem so želeli zapolniti vrzel ozirom a težnjo, "da se tu d i izven glavnega k u ltu rn e g a središča om ogoči zn an stv en o delo in po g lo b ljen o k u ltu rn o živ ljen je v vseh večjih (regijskih) k ra jih , k jer je po tem p o treb a in k je r so d an i pogoji za n astan e k in razvoj takih knj ižnic" (G laser). Da so pri tem imeli v m islih resnično tu d i dom oznanstvo, nam govori tretja točka 1. člena uredbe o ustanovitvi študijskih knjižnic, z dn e 1. m arca 1946, ki določa, d a je nam en študijskih knjižnic t u d i ... "zbirati slovstveno, zgo d o v in sk o in n aro d o p isn o tisk an o in ro k o p isn o gradivo, ki se tiče okrožja." V naslednjih letih je bilo slovensko do m oznanstvo p o d vrženo večim sp re­ m em bam . Ob koncu šestdesetih let je celo doživelo ogrom no nazadovanje, ko je skupaj s študijskim i knjižnicam i nasp lo h zam rla tudi dom oznanska dejavnost. Z anim anje za d om oznanstvo seje po novno obudilo v osem dese­ tih letih, še zlasti v tistih knjižnicah, kjer je im elo p red tem dolgoletno tradicijo. O sn o v n o p o s la n s tv o d o m o z n a n s tv a je n am re č o stalo isto: proučevanje določenega geografskega obm očja z najbolj širokega, splošnega vidika. Tako so ponovno aktualizirali G laserjevo trditev, d a je "knjižn ica živ ljen ja sp o so b n a sam o, če se živo vklju či v p o k rajin o , iz katere je nastala". In to osnovno vodilo bo zagotovo ostalo aktualno tu d i v dobi hitro razvijajoče se inform atike. Velja pa tu d i poudariti, da dom oznanstvo kot dejavnost ni sam o dom ena knjižnic, am pak tu d i dru g ih "dom oznanskih" institucij, katere pred m et nji­ hove dejavnosti so geografske in d ruge n arav ne danosti določenega ob­ močja, njegova m aterialna k u ltu ra ter ljudje ozirom a inform acije o vsem tem, ne glede na čas. Gre za vsem nam pozn ane institucije - javne zavode (muzeji, arhivi, galerije, zavodi za spom eniško varstvo, nekoč še razni INDOK centri, šole in seveda tu d i knjižnice). D om oznanstvo je v knjižničarsko dejavnost slovenskih knjižnic zelo različno vključeno. Č eprav im a ponekod že dolgo tradicijo, pa se je na žalost do pred nekaj let v večini prim erov dejavnost izvajala brez posebnih zasnov in načrtov (konceptov) ter dokaj neenotno, kar je bil osnovni m otiv in vodilo za izdelavo sm ernic dom oznanske dejavnosti v slovenskem knjižnično in­ form acijskem sistem u (KIS-u). D om oznanska dejavnost je tako danes del knjižničarske dejavnosti, katere p red m et d elaje zbiranje, obdelovanje, h ra n ­ jenje ter nudenje d o m o zn an sk eg a gradiva in d o m o zn an sk a inform acijska dejavnost.