URN_NBN_SI_DOC-S90HDCT9

UVOD Leta 1921 je U niversity Grants C om m ittee (Velika Britanija) v svojem po­ ročilu o univerzitetnih knjižnicah zapisal, da lahko značaj in učinkovitost določene univerze ocenimo na osnovi njenega odnosa do osrednje točke univerze - knjižnice. Knjižnica je prim arni in življenjsko najbolj pomemben del univerze. Služi vsem funkcijam univerze, tako poučevanju in raziskova­ nju, kot ustvarjanju novega znanja in prenosu znanja našim zanamcem. Sodobnih univerz ni brez dobro organiziranih knjižnic oz. knjižničnih in fo r­ macijskih sistemov. Čeprav je m inilo sedem desetletij, trditev še kako velja tu d i danes. Dejavnost visokošolskih knjižnic v Sloveniji opredeljuje Zakon o knjižničar­ stvu (1982), ki v 8. členu določa, da so le-te namenjene predvsem vzgojnoi- zobraževalnemu procesu in raziskovalnemu oz. um etniškem delu ter potre­ bam študentov in delavcev na visokih in višjih šolah. M erila in krite riji za visokošolske knjižnice pa navajajo, da je njihova naloga zagotavljanje dosto­ pa do dokum entov in inform acij udeležencem izobraževalnega in razisko­ valnega procesa na visokih in višjih šolah, da služijo znanstvenemu in strokovnem u delu delavcev drugih delovnih organizacij ter permanentne­ mu izobraževanju vseh občanov. V ta namen sodelujejo v knjižničnem inform acijskem sistemu (nadalje: KIS) univerze ter z inform acijskim i služba­ m i in sistemi doma in v tujini. Term inološko se bomo glede vrste knjižnic o p ira li na Unescovo delitev knjižnic, ki je bila leta 1974 uveljavljena kot m ednarodni standard. V njem so kot posebna vrsta knjižnic navedene tudi knjižnice visokošolskih ustanov, ki so namenjene v p rv i vrsti študentom in profesorjem univerze in drugih visokošolskih ustanov, lahko pa so namenjene tudi širši javnosti. Po tej d e litvi obstajajo tri vrste visokošolskih knjižnic: - univerza ima glavno ali osrednjo univerzitetno knjižnico ali skupino knjižnic univerze, ki so sicer prostorsko ločene, vendar pa pod enim vodstvom ; - knjižnice univerznih ustanov (inštitutov) ali fakultet (oddelkov), ki ne sodijo ne tehnično ne upravno pod glavno ali osrednjo univerzitetno knjižnico; - knjižnice visokošolskih ustanov, ki niso sestavni del univerze. Med knjižnice visokošolskih ustanov uvršča tu d i knjižnice univerznih inšti­ tutov, ki ne sodijo med specialne knjižnice. (Glej več: Berčič, 1990, str. 127-130; Hartman, 1986, str. 2-3) Standard dopušča razlikovanje med glavno (m ain) in osrednjo (central) univerzitetno knjižnico. 1 1"Glavna" univerzitetna knjižnica naj bi delovala na vseh strokov nih področjih v delokrogu univerze, "osrednja" univerzitetna knjižnica pa na določenih 5irSih strokovnih področjih v delokrogu univerze.