URN_NBN_SI_DOC-S90HDCT9

V prispevku nas zanimajo zlasti knjižnice tistih visokošolskih ustanov, ki so vključene v univerzo. Uporabljamo termina visokošolske knjižnice in uni­ verzitetne knjižnice, ob tem pa vemo, da so predvsem v anglosaksonskem svetu t.i. univerzitetne knjižnice (university libraries) drugače organizirane kot pri nas (osrednja oz. glavna knjižnica univerze upravno nadzoruje vse knjižnice univerze ali pa obstaja v okviru univerze sploh samo ena univer­ zitetna knjižnica) in da delujejo visokošolske knjižnice tu d i izven sestava univerz. Vsebina pojma univerzitetna knjižnica p ri nas in drugje po svetu torej ni identična. Glede na svoj form alni status (ustanoviteljica je univerza) obstajata na lju ­ bljanski univerzi dve t.i. univerzitetni knjižnici (Narodna in univerzitetna knjižnica in Centralna tehniška knjižnica) 2, vendar pa uporabljamo izraz "osrednja (glavna) univerzitetna knjižnica" za N U K , ki izvaja funkcije t.i. matične knjižnice omenjene univerze od njene ustanovitve dalje. Slovenski strokovni k rite riji in merila za visokošolske knjižnice navajajo, da so visokošolske knjižnice knjižnice visokošolskih delovnih organizacij, zdru­ ženih v univerzo in jih naštejejo: univerzitetne knjižnice, osrednje viso­ košolske knjižnice (centralne knjižnice za določene stroke) in ostale viso­ košolske knjižnice (knjižnice visokih in višjih šol, fakultet, um etniških aka­ demij, oddelkov, inštitutov, knjižnice dom ov ali centrov za študente). (1989, str. 4) Niso pa natančni pri opredelitvi osrednje knjižnice univerze, saj navajajo le, da je to "univerzitetna knjižnica". Ljubljanska univerza v veljavnih aktih nim a definirane svoje "glavne" kn ji­ žnice, čeprav je sedanji N U K od leta 1919 dalje štela kot "centralno" univer­ zitetno knjižnico. Prisotne pa so tako terminološke dilem e kot tudi druge nejasnosti glede izvajanja funkcij glavne knjižnice ljubljanske univerze, ki jih bo potrebno čim prej doreči. 1. Univerze in njihove knjižnice nekoč 1.1. Razvoj univerz Univerze kot središča za študij, proučevanje, sistemizacijo in razvoj znanosti so nastajale v zahodnem svetu v 11. in 12. stoletju vzporedno z rojstvom 2Sedanja N U K je bila kot univerzitetna knjižnica ustanovljena 1919 ob nastanku ljubljanske univerze, CTK pa leta 1949 kot osrednja knjižnica takratne Tehniške visoke šole. Kar se ne ujema popolnoma z Unescovo opredelitvijo, namreč, visokošolske knjižnice lahko obstajajo tu d i izven univerze.