URN_NBN_SI_DOC-S90HDCT9

novega družbenega sloja - meščanstva. Do leta 1400 je bilo ustanovljenih približno 50 univerz. Temelj njihove avtonom ije je bil v njihovi znanstveni vlogi, v svobodi mišljenja, kritičnosti in težnji po novem. Univerze so bile relativno majhne in selektivne, študentje so iz v ira li le iz družbene elite. V ospredju je bila celota vedenja, ki je določala in uravnavala razvoj delov in omogočala znanstvene sinteze (prevlada celote nad deli). Znotraj "univerzal­ nega globusa" se je delila na fakultete, znotraj fakultet je obstajala določena specializacija, a sorazmerno majhna, saj sistem znanosti še ni bil razvit. V 17. in 18. stoletju se je razvoj znanosti usm eril k specializaciji, znotraj znanosti je prihajalo d o d i ferenciacije. H um bol d to va u ni verza, takra tni center znanos­ ti nemškega naroda, je bila organizirana po znanstvenih disciplinah in katedrah in je postala vzor za organizacijo evropskih univerz. Vendar je tudi pri tej univerzi bila v ospredju celota, ki je uravnavala razvoj delov in omogočala sintezo ter interdisciplinarnost. V slovanskem, nemškem in panonskem svetu so nastajale univerze v 14. stoletju. Slovenske dežele ta zgodnji razvoj ni dosegel, študentje so študirali drugje (Padova, Dunaj). Ob koncu 16. ter v začetku 17. stoletja so jezuiti ustanavljali kolegije (Gradec, Celovec, Ljubljana, Trst, Gorica), kam or so spadale gim nazije in deli viso­ košolskega študija. V Ljubljano so prišli leta 1597 in začeli z delom v gim na­ ziji. Predavanja so tekla občasno od 1619 dalje ter postala redna leta 1633. Od takrat dalje do nastanka sedanje univerze je imela Ljubljana stalen visokošol­ ski študij. 1773 jo b il jezuitski red razpuščen, jezuitske šole pa je prevzela država. Jožef II. je v Ljubljani u k in il najprej teologijo, nato še filozofijo in študij prenesel v Gradec. Do obnovitve študija v Ljubljani je prišlo šele leta 1788 oz. 1791 v o b liki liceja (šole, ki ni bila univerza). Prava univerza je pri nas delovala v času Ilirskih provinc (1810/11 ).s Radi­ kalne zahteve po razširitvi študija in po slovenski univerzi je prinesla revo­ lucija 1848, žal pa so avstrijske reforme univerz prinesle centralizacijo, takt) da je ob koncu 1849 ostalo v Ljubljani od visokošolskega študija le bogoslovje. Po ustanovitvi Države Slovencev, H rvatov in Srbov leta 1918 smo Slovenci zopet postavili zahtevo po lastni univerzi. Vseučiliška komisija je najprej 4 Najstarejša visoka šola je siccr bila medicinska šola v Salernu, ki je nastala že v 9. stoletju oz. leta 900 (bila je najstarejša medicinska fakulteta v Evropi!), prva univerza pa je bila ustanovljena 1088 v Bologni v Italiji. Pariška univerza je npr. pridobila prve privilegije 1174. 1253 je dvorni kaplan Robert de Sorbon (po katerem je dobila naziv Sorbona) ustanovil prvega od njenih kasnejših šestdesetih kolegijev (teološka fakulteta). 5 V Ljubljani je bila t.i. akademija s fakultetnim poukom filozofije, medicine, prava, tehnike in teologije. U niverzitetni študij je obiskovalo nad 300 slušateljev.