URN_NBN_SI_DOC-S90HDCT9

nameravala p rip ra viti slovensko univerzo v o kviru zagrebške, vendar pa je 1919 le zaprosila beograjsko vlado, da se ustanovi univerza v L jubljan i.6 Sama velikost oz. organiziranost univerze se je spreminjala, število študen­ tov in delavcev pa se je hitro večalo. 7 Razvoj znanosti na njej je potekal podobno kot na drugih evropskih univerzah, njena organizacija je sledila tipu H um boldtove univerze, k i se je sicer v 19. in 20. stoletju delno spreme­ nila, a je ohranila tip akademske institucije, organizirane v fakultete, katedre in znanstvene discipline. Povezanost med posameznimi članicami je danes slaba. N egativni v id ik i tega pa imajo seveda svoj v p liv na stanje univerzitet­ nega knjižničarstva. 1.2. Razvoj univerzitetnih knjižnic Študentje na nastajajočih univerzah so potrebovali za študij knjige in to v dolgih letih študija kar precej knjig. Dolar takole kom entira takratni študij: "Ubogega študenta je moralo biti prav groza, ko se je zavedel, kaj vse mora prebrati in znati" (Dolar, 1982, str. 205). Univerze so za učno gradivo dobro poskrbele. Razmnoževanje besedil oz. zapiskov predavanj, t.i. scripta, (knji­ garne in prepisovalnice) je postalo prava obrt. Dejavnost so nadzorovale kom isije učiteljev. Knjigarnarji (stationariji) so knjige tu d i posojali, toda to km alu ni več zadoščalo potrebam študentov. Prva in za dolgo edina (in največja) univerzitetna knjižnica je bila ustanovljena na pariški Sorboni leta 1253. N i pa bila splošna univerzitetna knjižnica, saj je pripadala le enemu od kolegijev in je nastala ob njegovi ustanovitvi. Njena ureditev je postala zgled tu d i za druge knjižnice.8 Kolegijske knjižnice so sploh začetnice in predhod­ nice univerzitetnih knjižnic. V teh p rv ih knjižnicah univerz so vo d ili zelo natančne sezname darovalcev knjig ter mnoge druge podatke: o vrednosti knjig, natančno je bila opisana h Ustanovljenih je bilo pet fakultet: teološka, pravna, filozofska, tehniška in medicinska, decembra 1919 so se začela predavanja. Pred drugo svetovno vojno je imela univerza že preko 2.000 študentov. 7 Zakon iz leta 1949 jo je npr. razbil na 5 posebnih enot: univerza s štirim i fakultetami (filozofska, prirodoslovno- matematična, pravna in ekonomska), tehniška visoka šola s 6 fakultetam i (arhitektura, elektrotehnika, gradbeništvo in geodezija, kemija, rudarstvo in m etarulgija, strojništvo), medicinska visoka šola z dvema fakultetama (medicinsko in stomatološko), teološka teragronomsko-gozdarska fakulteta. Na univerzi v Ljubljani je bilo v študijskem letu 1990/91 skupaj 22.824 Študentov in 1800 visokošolskih učiteljev. 8 Imela je Veliko in Malo knjižnico. Velika knjižnica je imela referenčno študijsko gradivo za posamezne učne programe (neke vrste čitalnica). Knjige so bile razvrščene po pultih in priklenjene z verižicami na posebnem železnem d rogu!Ob vsa kem pultu je bil seznam knjig, ki so se tam nahajale. V pariški čitalnici je bilo 26 pultov, pripetih knjig pa 330. Mala knjižnica je imela 1.091 zvezkov in je obsegala zlasti znanstvena dela, ki so jih proti zastavljeni vrednosti knjige posojali tudi na dom.