URN_NBN_SI_DOC-S90HDCT9

vsebina vsake knjige ter dodan začetek drugega ali tretjega lista. T udi samo delovanje knjižnic je bilo urejeno po natančnih predpisih. Knjižničarja je volil ves učiteljski zbor za eno leto (in je bil lahko ponovno izvoljen!). Skrb knjižničarja je bila predvsem vodenje natančnega seznama izposojenih del. O m enili bi še novost, ki jo je v 16. stoletju prinesla reformacija v N em čiji, kjer so im eli na univerze in njihove knjižnice velik v p liv "evangeličani". Namesto kolegijskih oz. fakultetnih so nastale nove, vso univerzo obsegajoče osrednje univerzitetne knjižnice, ne le ob novih, ampak tu d i p ri starejših univerzah. Najstarejšo italijansko univerzitetno knjižnico je ustanovila v Padovi (1629) beneška vlada. Imela je npr. pravico do obveznega izvoda, financirala pa se je iz prispevkov študentov in profesorjev (1/10 plače v prvem letu službe). Velike ameriške knjižnice so nastale šele v d ru g i tretjini 17. stoletja pri ko lid žih (college - višja in visoka šola), univerzitetne pa celo v 19. stoletju. Univerzitetne oz. visokošolske knjižnice so na tleh bivše Jugoslavije nastajale v 20. stoletju ob odpiranju posameznih univerz. Zanje je bil značilen model osrednje knjižnice in številnih fakultetnih, oddelčnih ter inš ti tu tskih knjižnic. Z razvojem in diferenciranostjo znanstvenih panog velike univerzitetne knjižnice niso m ogle ustrezno služiti vsem specialnim znanostim in so njihovo delo dopolnile seminarske, inštitutske in fakultetne knjižnice, ki so prvotno služile profesorjem le kot pripom oček pri pouku in so se le postopo­ ma razvile v posebne (znanstvene) knjižnice. Z anim ivo je, da še v 18. stoletju univerzitetne knjižnice niso poznale poklic­ nih bibliotekarjev. Knjižnice so upravljali ali univerzitetni učitelji v prostem času in kot stranski poklic ali sicer zaslužni znanstveniki oz. književniki, ki so knjižne zaklade neredko izkoriščali za svoje potrebe (obiskovalci so bili pa kar odveč). Univerzitetne knjižnice so postale v svetu dejansko fenomen visokega šols­ tva šele v 20. stoletju, zlasti zadnjih šest, sedem desetletij. Prednje so postav­ ljene nove naloge, ki jih terjajo spremembe v družbenem okolju, med njim i zlasti večji pomen znanja in inform acij, spremembe v izobraževalnih siste­ m ih in p ri raziskovalnem delu na univerzah ter nova inform acijska in kom unikacijska tehnologija. "Vsi scenariji za prihodnost, tu d i tisti, ki vid ijo bodočo družbo brez papirja, dodeljujejo knjižnicam funkcijo izobraževanja uporabnikov, izobraževanja za inform acijsko pismenost. Informacijska pismenost, pa pravijo, je enako pomembna v današnjem času, kot je bila nekoč zmožnost branja in pisanja." (Filo, 1991, str. 18)