URN_NBN_SI_DOC-S90HDCT9

1.3.1. Univerzitetna knjižnica Ljubljana Korenine današnje N arodne in univerzitetne knjižnice segajo že v leto 1774. V vsaki avstrijski kronski deželi je bila v glavnem mestu ustanovljena t.i. študijska knjižnica - za vojvodino Kranjsko v Ljubljani. Knjižnico so 1791 d odelili liceju, po katerem je dobila ime - Licejska knjižnica. Najprej so jo smeli uporabljati samo licejski učitelji, za dijake in javnost pa je postala dostopna leta 1794. 9 V letu 1807 je knjižnica dobila pravico do obveznega izvoda vseh tiskov na območju dežele Kranjske, v času Ilirskih provinc pa za njihovo celotno upravno območje. Do leta 1828 je fond narasel na okoli 20.000 zvezkov, vendar še ni b il natančno evidentiran in strokovno obdelan. Ko je vodstvo knjižnice prevzel Matija Čop, je začel izvajati načrt za sodobno strokovno ureditev in poslovanje kn jižn ice .10 Po u k in itv i ljubljanskega liceja 1850 je knjižnica postala deželna Študijska knjižnica. Dokler je bila sestavni del liceja, je pri nabavni p o litik i upoštevala potrebe visokih šol, z njegovo u k in itv ijo so prevladale potrebe gimnazije. Po potresu (1895) je bila knjižnica leta 1901 preseljena v začasne depoje in šele 1909 v prostore II. deželne gim nazije ob Poljanski cesti. Po koncu prve svetovne vojne je 1919 s preimenovanjem v Državno študijsko knjižnico postala osrednja knjižnica za vso Slovenijo s pravico do prejemanja obveznega prim erka tiskov s tega območja, 1921 pa je postala Državna biblioteka s pravico do obveznih tiskov iz cele (bivše) Jugoslavije. Ob usta­ n o vitvi univerze v Ljubljani (1919) je prevzela tu d i funkcijo in nalogo os­ rednje knjižnice univerze (vendar takrat samo de facto ne pa tudi de iure). Ustanovitev univerze v Ljubljani naj bi, kot je menil Pirjevec (1940), pomenila tu d i vsestranski razmah njene univerzitetne knjižnice. Na seji ljubljanske vseučiliške komisije dne 23. julija 1919 je tedanji ravnatelj A vgust Žigon poročal o potrebah knjižnice. Podkomisija za knjižnico je 26. julija sprejela programske točke z naslednjo vsebino: 1. Ustanovi se vseučiliška knjižnica, organizacijska dela se poverijo osebju Licejske knjižnice; 2. Premoženje Licejske knjižnice z vsem inventarjem se razglasi za integralni del vseučiliške knjižnice; 9 Ko je p rv i kustos knjižnico Franz W ilde leta 1790 sestavil p rvi popis zbranih knjižnih fondov, so ti obsegali 13.333 del v 19.414 zvezkih in 5.060 zvezkov dvojnic. 10 Razvrstitev knjižnih fondov po sistemu znanstvenih disciplin, katalogiziranje vsega fonda, uvedba lokalne signature itd.