URN_NBN_SI_DOC-S90HDCT9

3. Vlada naj poskrbi, da se knjižnica dopolni z d ru g im i knjižnicam i ali n jih o vim i deli. V last naj ji prepusti tista dela iz državnih in deželnih knjižnic na slovesnkem ozemlju, ki jih ti zavodi lahko "pogrešajo", prav tako pa naj vlada pomaga pri nakupu celotnih zasebnih knjižnic ali njihovih pomem b­ nejših delov; 4. Vscučiliška knjižnica naj se izpopolni tu d i z nabavo novih knjig (npr. s posojilom iz deželnega vseučiliškega fonda). Licejska knjižnica naj ostane v istih prostorih, za nove p rilive pa naj se pripravijo prostori v poslopju, ki bo služilo Sveučilišču. P ripravi se sistemizacija potrebnih delovnih mest v knjižnici. Pirjevec je resignirano ugotavljal, da se je od program skih točk izpolnila le ena, namreč Licejska knjižnica je res ostala v istih prostorih (v gim naziji na Poljanski cesti, kjer se je stiskala v p ritličju in šestih za silo adaptiranih prostorih), univerzitetno mesto Ljubljana pa je im elo za svoje uporabnike na voljo le 18 čitalniških sedežev! Tudi kasnejša p o litika, ko je bil sprejet univer­ zitetni zakon za vso državo, je šla brez koristi m im o takratne Državne (licejske, študijske) knjižnice. Delo knjižnice se ni m oglo norm alno razvijati, n iti se ni nabavljalo dovolj potrebne literature. "U godni trenutki so b ili zamujeni in razvoj knjižnice je zaostal vsaj za četrt stoletja". (Pirjevec, 1940, str. 9 4 )11 Šele 5. julija 1938 je postala knjižnica na osnovi zakona o univerzah in univerzitetne uredbe Univerzitetna biblioteka v Ljubljani, zastopniki lju ­ bljanske univerze pa so prevzeli ves inventar knjižnice. Knjižnični fond je takrat obsegal 175.000 enot. Kot univerzitetna knjižnica je dobila nove na­ loge, pa tudi možnost hitrejšega razvoja. Oba visokošolska predpisa sta organizacijsko urejala ustanavljanje visokošolskih seminarskih in zavodskih knjižnic ter naloge in delovanje "obče" univerzitetne k n již n ic e .12 ' 1Joža Glonar pa je zapisal: "Dejstvo, da si mora tak znanstveni zavod, kakor je univerza, že drugo desetletje pomagati brez lastne, dobro založene in prim erno opremljene velike knjižnice, je v resnici tako nenaravno, da je bridko dokazovati kaj nasprotnega. In vendar je znanstvenik brez tega prvotnega znanstvenega pom očka enako žalostna in nemogoča prikazen, kakor km et brez pluga, čevljar brez šila in kopita, riba brez vode!" (Glonar, 1934, str. 81) 12 Zakon o univerzah (1930) in Obča univerzitetna uredba (1931) določata, da je p ri vsaki u niverzi poleg posebnih seminarskih in zavodskih knjižnic, ki služijo posebnim potrebam strok in predm etov - tudi obča univerzitetna knjižnica, katere organizacija se predpiše z zakonom o knjižnicah. Njena glavna naloga je, da kot univerzitetna knjižnica pospešuje gojenje znanosti v vseh njenih panogah in smereh, kot narodna (ne nacionalna!, marveč ljudska oz. javna, op.p.) knjižnica pa, da olajšuje širjenje višje narodne izobrazbe in zbira vse knjige o narodu in državi. Univerzitetna knjižnica je pod nadzorom knjižničnega odbora in univerzitetnega senata. Knjižnični odbor je sestavljen iz po enega predstavnika vsakega fakultetnega sveta ter upravnika univerzitetne knjižnice. Upravljanje in uporaba knjižnice se določita s posebnimi pravili, ki jih predpiše univerzitetni senat v sporazumu z upravni­ kom knjižnice ter knjižničnim odborom , odobri pa m inister za prosveto.