URN_NBN_SI_DOC-S90HDCT9

V sedanje prostore N U K seje Univerzitetna biblioteka vselila spom ladi 1941. leta. Šele po osvoboditvi (1945) je bil knjižnici priznan tudi pravni status slovenske nacionalne knjižnice. Zakon o knjižničarstvu ji predpisuje na­ tančno le naloge, ki izvirajo iz nacionalne in matične funkcije, ne pa tu d i iz univerzitetne. 1.3.2. Visokošolske knjižnice slovenskih univerz Ob ustanovitvi univerze v Ljubljani se je najprej govorilo samo o eni univer­ zitetni knjižnici, ki naj bi služila celotni univerzi. V nadaljnjem razvoju pa so nekatere, sprva majhne priročne knjižnice ob stolicah, v in štitu tih in na fakultetah precej narasle in se začele povsem samostojno razvijati, tako da z glavno (univerzitetno) knjižnico km alu skoraj niso imele nobene povezave več. "Vzrokov za tak razvoj je bilo mnogo: velika avtonomija posameznih fakultet in inštitutov, precejšnja, vsekakor relativna dislociranost univerzitetnih ob­ jektov, predvsem pa ločeno ter po bogastvu in uvidevnosti različnih finan­ cerjev zelo različno financiranje. V veliki meri pa je pri taki d e litvi odločala želja im eti knjige iz svoje stroke čim bliže in čim bolj pri rokah, po možnosti v isti ali vsaj sosednji sobi, da je mogoče celo med seminarsko vajo ali predavanjem stopiti po knjigo."(Dolar, 1971, str. 3 9 )13 Če prebiram o besedila o stanju visokošolskih knjižnic univerze v Ljubljani od njenega začetka do danes, v vseh zasledimo podobno m is e l:" Današnji položaj knjižnic na naši univerzi kaže dokaj raznolično sliko, ki pa nikakor ni rezultat nekega smotrnega in premišljenega načrta, ampak priča o slučajni, bujni in nekontrolirani rasti." (Dolar, 1971, str. 39). Visokošolske knjižnice so nastajale deloma po ustanovitvi univerze 1919. leta, deloma pa po drugi svetovni vojni. Funkcijo glavne univerzitetne knjižnice je (kot smo že rekli) leta 1919 prevzela tedanja Državna študijska knjižnica. 14 V študijskem letu 1990/91 je v okviru univerze v Ljubljani delovalo 60 visokošolskih knjižnic, trenutno pa že 62. 13 Poleg tega je bil p riliv gradiva v manjše knjižnice bolj enakomeren kot v veliko univerzi­ tetno knjižnico in so bile lahko knjige sproti obdelane ter tako rekoč že drugi dan profesorju na voljo. Te knjižnice so bile glede izposojevalnih rokov manj stroge, še zlasti, če je šlo za lastnega predstojnika. Ker so imele nekatere m alo knjig, dolgo časa sploh ni bilo potrebe po katalogih (vse se je našlo na polici). Pa še sama klasifikacija gradiva je bila kvalitetna, če so sodelovali profesorji. V prim erjavi z osrednjo knjižnico univerze torej same prednosti! Ker so tudi prostorsko deli univerze nastajali razpršeno, je bil to nadaljnji razlog še za prostorsko disperzijo visokošolskih knjižnic. 14 V letih 1919 in 1920 so bile kot prve organizirane fakultetne knjižnice v o kviru sedanje Pravne fakultete, Filozofske fakultete, Fakultete za naravoslovje in tehnologijo, Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo in Fakultete za elektrotehniko.