URN_NBN_SI_DOC-S90HDCT9

Ko je leta 1959 začelo nastajati visoko šolstvo v M ariboru in ob njem knjižničarstvo, se sicer ni zgledovalo po ljubljanskem , je pa stihijno postopo­ ma dobivalo podobno strukturo. (H artm an, 1986, str. 3) Razdrobljenost in avtohtonost knjižnic po novih m ariborskih visokošolskih zavodih je seveda vzpodbujala njihova samoupravna in ekonomska sam ostojnost.15Vendar je k sreči takratni Študijski knjižnici m ariborski okraj že od zasnov m aribor­ skega visokega šolstva določil dvojno vlogo - ob vlogi osrednje knjižnice mariborskega okraja je postala tu d i osrednja knjižnica višjih in visokih šol. Izhodišče njenega delovanja je bilo: postati inform acijsko središče univerze in okolja. Čeprav pravno njen status kot univerzitetne knjižnice še nekaj časa ni bil urejen, pa je svojo vlogo začela opravljati takoj. Ker pa se je knjižničarstvo, kljub drugačnim prizadevanjem, razvijalo nepo­ vezano in brez skupnega koncepta, je v letu 1974 B. Hartm an p rip ra vil "Projekt visokošolskega knjižničnega sistema v M ariboru", ki je tem eljil na ideji o skupnosti visokošolskih knjižnic v M ariboru. Koncept se ni uresničil, saj so visokošolske ustanove težile k u stanovitvi univerze v M ariboru. Samoupravni sporazum o zd ru ž itv i v univerzo (1975) je knjižnično-inform a- cijsko dejavnost dokaj ohlapno definiral, novi statut univerze (1978) pa U niverzitetne knjižnice M aribor ni več vključeval v univerzo (v njenem o k v iru je delovala le kot matična knjižnica M aribora!). K ljub temu so njena prizadevanja za ustanovitev knjižnično-dokum entacijsko- informacijskega (nadalje: KDI) sistema tekla dalje in pripeljala do Samoupravnega sporazu­ ma o KD I sistemu univerze v M ariboru (1977). O dbor za KDI sistem univerze je postal skupni organ, ki je bil odgovoren za uresničevanje nalog sistema. Najm anj enkrat letno je m oral poročati o razvoju in stanju KDI sistema Kom isiji za knjižničarsko, dokum entacijsko in inform acijsko dejavnost sveta univerze v M ariboru ter samemu univerzitetnem u svetu. Kot lahko danes ugotovim o, je s tako organiziranostjo uspelo vzpostaviti začrtano mrežo visokošolskih knjižnic univerze v M ariboru. U KM je od leta 1980 polnopravna članica univerze in kot taka zastopana v univerzitetnem svetu ter v različnih odborih in kom isijah. Pomembno vlogo je imel tudi Računalniški center univerze v M ariboru. V sodelovanju z njim jebila že 1984 ustanovljena delovna skupina za pripravo enotnega sistema za zajemanje podatkov o raziskovalnem delu na univerzi. 15 Ob nastanku posameznih višjih šol nobena od njih ni organizirala svoje inform acijske infrastrukture. Literaturo so naročala tajništva šole. Ko je število knjig toliko naraslo, da adm inistracija z njim ni več učinkovito delala in bibliografski dostop do literature ni bil več zagotovljen, so na šolah začeli razm išljati o knjižničarjih. Pravilom a so se za pomoč obrnili na tedanjo Studijsko knjižnico, ki je poskrbela, da so njeni bibliotekarji uredili visokošolske knjižnice ter usposobili njihove knjižničarje. (Filo, 1988a, str. 3)