URN_NBN_SI_DOC-TY1ZEVIU

gih organizacij, kot je D eutsche Forschungsgem einschaft, in od lo­ kalnih in d u strijsk ih podjetij. K ljub svoji neodvisnosti od univerze ali p rav zaradi n je p a se m orejo tem bolj tesno povezovati knjižnice raz­ n ih univerz m ed seboj. O dbor knjižnice je p rav tako neodvisen od univerze. N jegovi člani so p red ­ vsem akadem iki (ponekod tudi m lajši učni k ad er in štu d en tje po­ leg profesorjev), v en d ar to telo b i­ b lio tek arju le svetuje, končno od­ ločitev p a prepušča njem u sam e­ mu. Veliko p a je odvisno tu d i od osebnosti bibliotekarja. N astavljanje osebja je osnovano n a tem eljni delitvi m ed rutinskim in zahtevnejšim delom, p ri čem er razlikujejo tri stopnje. Tako obsta­ ja nek akšn a h ierarh ija, k atere srednjo stopnjo sestav ljajo biblio­ tek arji, višjo p a strokovnjaki na svojih področjih z doktorskim n a ­ zivom, tako im enovani »referenti«. D irektor knjižnice je pogosto kak ugleden profesor ali član senata z nesporno avtoriteto, čigar volja je zakon. T u av to r ugotavlja, d a b ritan sk e knjižnice tak e stroge hierarhičnosti ne poznajo in se ne okoriščajo do­ volj a strokovno specializacijo svo­ jih bibliotekarjev, k i pogosto oprav­ ljajo delo, za k atero ni potrebna posebna akadem ska izobrazba. Po drugi stran i p a je tu d i res, da se prem alo strokovnjakov s področja uporabnih ved odloča za poklic b i­ b liotekarja, k je r so slabše plačani kot n a ustreznem m estu drugje. Z ato ostaja bibliotekarstvo še v ed ­ no bolj »ženski poklic«. Slaba stran te zaprte h ierarhičnosti je tu d i ta, da pade preveliko brem e dela na referente, ki so vedno razm erom a m aloštevilni; poleg klasificiranja, inform acijske službe in nabavne politike m orajo o p rav ljati še u p rav ­ ne dolžnosti in razen tega ostati na tekočem v svoji stroki. Res je, da je število bib lio tek arjev in kn již­ ničnih m anipulantov te r dru gih n e­ k valificiranih delavcev razm erom a K njižnica 16/1972 veliko. U poraba račun aln ik a sicer zm anjšuje število bibliotekarjev, ne pa tudi števila knjižničarskih m anipulantov. N abavna politika je torej v ro ­ k ah referentov. Člani učnega oseb­ ja sicer lahko svetujejo in pripo­ ročajo, a pobude in odločitve o sta­ nejo naloga knjižnice. V ta nam en so razdelili svet znanosti n a dv a­ n a jst področij, od k aterih si vsak referen t izbere eno ali dve sorodni področji. E n k ra t tedensko se refe­ ren ti zberejo n a tako im enovanih »nabavnih sejah«, ker je m edse­ b ojn a pomoč — zlasti m ed jeziko­ slovci in drugim i strokovnjaki — n u jn a in skupno odločanje p o treb ­ no. Ta »referatni sistem« so sp re­ jele tu d i druge neuniverzitetne knjižnice v Nemčiji. R ezultat tega sistem a so celovite, enotne in d ra ­ gocene znanstvene zbirke, k er zbi­ ra n ja in izb iran ja ne zavirajo ali p repreču jejo m u he in posebnosti profesorjev, ki so jim n a voljo se­ m inarske knjižnice. Na tem m estu bi povedali nekoliko več o sem i­ n arskih knjižnicah, ki jim avtor posveča posebno poglavje in ugo­ ta v lja tud i njihove prednosti. M edtem ko so posam ezne u n i­ verzitetne knjižnice dovolj dobro povezane m ed seboj, je sodelova­ n je m ed osrednjo knjižnico u n iv er­ ze in njenim i sem inarskim i knjiž­ nicam i m inim alno. V endar so sem i­ n arsk e ali in štitutsk e knjižnice skupaj v resničnem pom enu bese­ d e univerzne knjižnice. Zgodovin­ sko so prv o tnejše ne le v Evropi, am pak tu d i v A m eriki in se še vedno niso preživele. Sem inarske knjižnice dejansko služijo resnič­ nim potrebam . T udi v Angliji, p ra ­ vi avtor, se znova u v eljav ljajo cen­ trifu g aln e sile, ki skušajo razkosati univerzitetno knjižnico v prid m ajhn ih oddelčnih knjižnic. Z aradi svojega obsega so semi­ narske knjižnice učinkovitejše zb ir­ k e za delo n a svojem področju in so neredko sam ozadostne za svoje znanstveno raziskovalne nam ene. 185