URN_NBN_SI_DOC-TY1ZEVIU

Razen tega so dobro organizirane, kar se zdi morda presenetljivo, če pomislimo na nestalnost vodstva. V knjižnici delajo študentje, kata­ logizacija pa je v rokah asistentov in bibliotekarjev. Le-ti morajo za­ dostiti raziskovalnemu delu in štu­ dijskim potrebam tako učnega osebja kakor študentov. Ker so te knjižnice v seminarskem poslopju, so knjige vselej dostopne. To so večinoma prezenčne knjižnice, iz­ posoja na dom pa je kljub temu mogoča bodisi čez noč ali za konec tedna. Predstavljajo torej prvi, po­ gosto pa tudi zadnji vir informacij in so zato pravo žarišče branja. Ta dvojni sistem knjižne zaloge ima seveda svoje kritike, vendar tudi mnogo dobrih strani. Kon­ struktivna kritika bi morala biti usmerjena v izboljšanje in ne v uničenje tega sistema. Eden od vi­ dikov, ki ga kritizirajo, je podva­ janje knjižne zaloge in ločena na­ bavna politika. Vendar sta to lahko tudi prednosti. Duplikati so upo­ rabnikom dobrodošli, zlasti ker univerzitetna knjižnica običajno sposoja na dom, medtem ko je v seminarski knjiga skoraj vedno na voljo. Knjižni zalogi se med seboj prej dopolnjujeta kot podvajata, ker služita različnim potrebam. Profesor kopiči svojo lastno zbirko, ki mu pomaga pri pouku in raz­ iskovalnem delu, univerzitetna knjižnica pa zbira svoj fond z vi­ dika osnovne literature. Njena zbir­ ka je enotna, se stalno razvija ter zajema tudi tematiko, ki je semi­ narske knjižnice ne vsebujejo. Drugi vidik, ki izziva kritiko, je nepotrebna delitev knjižne zaloge na oddelke. Vendar je ta delitev prej dozdevna kot resnična, ker imajo vsi pravico uporabljati uni­ verzitetno knjižnico in lahko do­ bijo tudi potrebne izkaznice, ki jim omogočajo dostop v seminarske knjižnice. Seveda je centralni ka­ talog vseh knjižnih zalog potreben. Enotni seznami periodik so kar običajni, pogosto pa poročajo semi­ narske knjižnice univerzitetni tudi o svoji knjižni zalogi. Avtor zaključuje poglavje z že­ ljo, da bi prišlo do večje koordi­ nacije tehničnih postopkov pri ka­ talogizaciji in akcesiji, ki sta naj­ primernejši področji za bodoče so­ delovanje med seminarskimi knjiž­ nicami in univerzitetno knjižnico. Angelika Hribar 186 Knjižnica 16/1972