URN_NBN_SI_DOC-VOP7EAO2

obdobju potrebuje čas za branje, pogosto mu je potrebna tudi udobnost doma, da prebrano doživi, da doživlja občutek veselja, užitka, ki kliče k ponavljanju. Otroci, ki si pogosto izposojajo knjige iz knjižnice ( v tem primeru tudi iz splošnoizobraževalne), dosegajo tudi boljše rezultate, pri čemer pogostost vpliva predvsem na rezultate pri branju pripovedi in razlag, ki sicer še zmeraj ne preseže rezultata pri branju dokumentov, se pa zato ta izboljša. Otrok, ki si izposojajo knjige, je 95 % in ti imajo boljši rezultat od 5 % otrok, ki si knjig ne izposojajo in morda tudi zato dosegajo na bralni lestvici le 462 točk. Večina otrok redno obiskuje knjižnico, pri čemer je pogostejša izposoja tesneje povezana z bralnim i rezultati (18% otrok 1 krat mesečno obišče knjižnico - bralni rezultat 496 točk, 43 % otrok 1 krat tedensko - rezultat 501 točka, 28 % otrok več kot 1 krat tedensko - rezultat je 503 točke). Izposojo lahko ilustriramo še s pogostostjo branja knjig za razvedrilo. 78 % otrok je zatrdilo, da je v tednu pred testiranjem bralo knjigo in njihov povprečni rezultat je bil 505 točk, 26 točk višji od 22% otrok, ki niso prebrali nobene knjige. Pogostost branja knjigza razvedrilo odslikava podobno stanje kot pogostost izposoje knjig. Rezultati na testih branja pri vseh treh vrstah besedil rastejo s pogostostjo branja knjig za razvedrilo. 16 % otrok, ki skoraj nikoli ne bere knjig za razvedrilo, dosega rezultat 478 točk. 10 % otrok, ki berejo 1 krat mesečno, dosega 493 točk. 33% otrok ,ki berejo 1 enkrat teden­ sko, dvigne svoj bralni uspeh za 0.48 točke nad rezultat otrok, ki berejo za razvedrilo vsak dan in dosežejo na bralni lestvici 513 točk. Ti podatki so zanimivi za nadaljnjo raziskavo, opozarjajo pa že sedaj, da je poleg osnovnega pogoja za branje - dostopnosti knjig - relevanten tudi drugi pogoj - doživetje užitka, veselja, oz. čustvenega odziva na prebrano, vsaj pri tej starostni skupini. Dobri bralci preberejo več knjig in korelacija med uspehom branja in knjigo je pozitivna. Knjigam sledijo stripi, njim časopisi, nato pa časniki, po pogostosti branja za razvedrilo in po njegovem učinku. Prav na branje knjig pa ima knjižnica največji vpliv, daje največ možnosti za motivirano ravnanje, za zadovoljitev interesov. Te pa tudi razvija, odkriva, usmerja in vodi s pomočjo knjižničarja in s pomočjo učitelja. Tudi v tej raziskavi so učitelji, ki so pripisovali knjižnici ustrezno vlogo pri razvoju bralnih spretnosti, vodili otroke na skupinski ogled v knjižnico. Enkrat tedensko so peljali otroke v knjižnico le učitelji 6 % šol in učenci teh šol so dosegli 512 točk pri branju, precej več kot učenci, ki so knjižnico skupinsko obiskali redkeje, čeprav pa so tudi njihovi rezultati v pozitivni povezavi. Tudi učiteljevo spodbujanje otrok za uporabo knjižnice je prav tako dalo relevantne odzive. Učitelj in knjižničar sta v šoli ključna elementa razvoja bralne pismenosti, pri čemer v našem sistemu knjižničarju ostajata, bolj kot konkretno učenje