URN_NBN_SI_DOC-VOP7EAO2

branja, naloga nabave in izbora knjižničnega gradiva in različne oblike motiviranja. Obe nalogi sta pomembni, a se jima bo morala v enaki meri pomembnosti p riključiti tudi tretja - vključevanje knjižničarja v funkcionalno opismenjevanje učencev za samostojno, kritično in ustvarjalno uporabo knjižnice, njenega gradiva in informacijskih virov. Ssodelovanjem pri učenju učenja se bo dopolnila njegova pedagoška funkcija v šolski knjižnici, s priznanjem te pa bo moč naloge šolske knjižnice, oz. šole tudi realizirati. "Obvladovanje teh spretnosti omogoča pridobivanje znanj, razvijanje novih spretnosti in aktivno vključevanje v družbo..., hkrati pomeni širjenje in uveljavljanje človekovih pravic do informiranja in odločanja, do svobodne izbire informacijskih virov in njihove uporabe" (Novljan 1992, str.4). V raziskavi, ki je na podlagi teh mednarodno zbranih podatkov z okoli 500 variablami ugotavljala, kakšna je uspešna šola, so med faktorji, ki vplivajo na uspešnost šole p ri razvoju branja, navedeni ( nekateri pa ponovno po­ trjeni) tu d i: - bližina splošnoizobraževalne knjižnice, - šolska knjižnica s čitalnico in knjižnico za učitelje, založena z veliko količino knjig in s konstantnim prirastom, - razredna knjižnica, - redni obiski razreda v knjižnici, - spodbujanje otrok za uporabo knjižnice, - redna izposoja knjig ( Postlethwaite, Ross 1992). Te ugotovitve veljajo tudi za Slovenijo in so tako hkrati potrditev v uvodnem poglavju naštetih funkcij knjižnice pri razvoju bralnih spretnosti. Zaključek V prvem delu smo hipotetično ponazorili položaj knjižnic v naši družbi, ki je dokaj nizek. To moje mnenje o vrednotenju knjižnic potrjujejo tudi rezul­ tati raziskave o pomenu, vlogi in ugledu knjižničarske profesije, ki je bila izvedena med knjižničarji in kjer eden izmed odgovorov prikazuje zelo nizko splošno podobo knjižničarske profesije. Rezultat te raziskave je tudi ugoto­ vitev, da bo knjižničarjev ugled zrasel s točno določeno vlogo knjižnic v družbi, v kateri bo na prvem mestu zadovoljevanje uporabnikovih potreb (Prins,Gier 1992). Prav to, določeno vlogo, smo skušali dati knjižnicam in jo osvetliti s pomočjo signifikantnih kazalcev s področja knjižnic, ki so povezani z branjem. Uspešnost teh bo večja, če bodo usklajeni s standardi in norm ativi. Predpos­ tavimo, da Finska, ki v tej raziskavi dosega najvišje bralne rezultate, dosega to tudi zaradi tega, ker ima največ krtjig na prebivalca in zelo dobro organi- "] 7 3 zirano in delujočo mrežo splošnoizobraževalnih knjižnic.