URN_NBN_SI_DOC-VOP7EAO2

Naj jo posnemamo? Bo pri nas ista količina knjig in enako dobro organizirana dejavnost knjižnic dala enake rezultate? Verjetno ne, učinek obeh pa bi, tako trdijo tudi razultati raziskave, prav gotovo vplival na zvišanje ravni. Delež neučinkovanja pa bi morali pripisati nacionalnim vzrokom, jih proučiti ter zaključke uporabiti za dopolnitev. Bodo rezultati te raziskave dovolj opazni, da se bo razvoj knjižnic približal standardom? Tega bi si želeli zato, da bodo postale knjižnice, predvsem njihovo gradivo, zaradi uporabnosti opazne za večji krog prebivalcev. Kot je učenje branja človekova temeljna pravica, je obvladovanje branja temelj človekove možnosti za pridobivanje znanja in informacij, česar je največ in najhitreje dosegljivega v knjižnicah. Opom be 1 Bralna pismenost je v tem prispevku opredeljena kot sposobnost razumeti in uporabiti tiste jezikovne oblike, ki jih zahteva delovanje v družbi in /a li so pomembne za posameznika. Ta definicija se veže, tako kot večina navajanih podatkov, na raziskavo o bralni pismenosti, ki jo je v obdobju 1989 do 1992 izvedla Mednarodna zveza za preverjanje izobraževalnih dosežkov ( IEA- International Association for the Evaluation of Educational Achievem ent) in pri kateri je sodelovala tudi Slovenija pod vodstvom in organizacijo Centra za IEA raziskave pri Pedagoškem inštitutu Univerze v Ljubljani. Tu navedeni podatek je vzet iz UNESCO-vega poročila, ki je bilo za to raziskavo glavni vir podatkov za izračun nacionalnega indeksa sodelujočih držav. Za veliko držav podatki niso ravno natančni, tudi za Slovenijo ne, in je zato potrebno razvojni indeks upoštevati z možnim odstopanjem. 3Za ta prispevek je knjižnica definirana kot komunikacijsko in informacijsko središče svojega območja, ki zadovoljuje potrebe svojih uporabnikov po informaciji, izobraževanju, ku lturi in kulturnem razvedrilu. V ta namen sistematično zbira knjižnično gradivo, ga strokovno obdeluje, hrani, pred­ stavlja in daje v uporabo. 4 38.člen: "Za razširjanje in poglabljanje znanja učencev v okviru učnega načrta šole, fakultativnih predmetov in interesnih dejavnosti ter za usposa­ bljanje učencev za samostojno delo ima osnovna šola šolsko knjižnico. V šolski knjižnici se učenci navajajo na samostojno uporabo vseh vrst knjižničnega gradiva in drugih pripomočkov, se usposabljajo za samoizo- braževanje in si oblikujejo odnos do knjige" (Osnovno 1991). 37.člen določa, da sc delo opravlja z delovnim načrtom. 99.člen, da delo opravlja knjižničar z diplom o za knjižničarja, pridobljeno na Pedagoški akademiji ali pa mora izpolnjevati pogoje za učitelja.