URN_NBN_SI_DOC-VXLWIGOS

IV. Avtomatizacija 1. Javna knjižnica Knjižnica ima sodoben način izposoje, kije avtomatiziran že od leta 1974. Najprej so avtomatizirali izposojo v Centralni mestni knjižnici, kasneje pa tudi v 32 "lokalnih” knjižnicah. Sistem izposoje je Plessey (sedaj DS Ltd.) 7050, offline (hardware ICL, DRS 20, printer microline 192). Svetlobno pero (z mikroprocesor­ jem) v povezavi s terminalom z odčitavanjem palične kode na knjigi oz. izkaznici uporabnika kontrolira izposojo, rezervacije, opomine. Podatki so hranjeni na magnetnih trakovih v treh datotekah: a) izposojeno knjižno gradivo, b) datoteka z osebnimi podatki o uporabnikih, ter o tem, kaj imajo izposojeno, c) rezervacije. Prednost tako avtomatizirane izposoje je v tem, da teče izredno hitro in brez zastojev. Ko so npr. 1.1974 uvedli avtomatizirano izposojo v oddelku splošnoizo­ braževalne literature, je bilo število letno izposojenih knjižnih enot 700.000. Danes je to število dvakrat večje, pa vendar ni bilo potrebno povečati števila zaposlenih na izposoji. Avtomatizirano je tudi tiskanje opominov, rezervacije, vnešene v računalnik, pa se pokažejo na terminalu, ko se izposojeno gradivo vrne. Slabost tega sistema pa je v tem, da je offline in ne online. Tako podatki o izposojenem gradivu niso na voljo za "tekoči” dan, ampak le do prejšnjega dne. To je tudi vzrok, da bodo prešli najkasneje v dveh letih na nov način izposoje, online, ki bo seveda kompatibilen s starim. Poleg zagotavljanja gradiva iz lastnega fonda, se knjižnica intenzivno ukvarja s posredovanjem ažurnih informacij. V ta namen gradi lastne baze podatkov, uporablja pa tudi tuje baze podatkov. Večina knjižnic, ki so del javnih knjižnic v Sheffieldu, je nedavno pričela s selektivno gradnjo lastnih baz podatkov. Pri gradnji lastnih baz najpogosteje uporabljajo programsko opremo Inmagic in dBase lil, za urejanje teksta pa WordStar. Preko osebnih računalnikov (IBM PC) ter gostiteljev BLAISE (Velika Britanija), DATA-STAR (Švica), DIALOG (ZDA), ECHO (Evropska skupnost), ESA/IRS (Italija), SDC ORBIT (ZDA) in INFOLINE (Velika Britanija) pa ima Centralna mestna knjižnica online dostop do več kot petsto tujih baz podatkov. Tuje baze podatkov so glede na področja, ki jih pokrivajo, med seboj zelo različne in obsegajo biologijo, kemijo, fiziko, medicino, novo tehnologijo, tehnične vede, raziskave trga, poslovne in finančne informacije, elektroniko, inženiring, industrijo, standarde in patente, družboslovne in humanistične vede itd. Zanimivo je to, da tako pridobljene informacije zaračunavajo podjetjem in organizacijam, individual­ nim uporabnikom pa ne. Od različnih gostiteljev, ki so na voljo v Central City Library, sem najbolje spoznala DIALOG, ki je eden največjih informacijskih sistemov na svetu. Je last Lockheed