URN_NBN_SI_DOC-VXLWIGOS

II. Obdelava gradiva, organizacija dela V Centralni mestni knjižnici sem obiskala tudi Oddelek za obdelavo knjižnega gradiva (Bibliographie Section), ki je s terminalom online povezan z BLAISE-REC- ORDS (BLAISE=British Library Automated Information Service) - bazo podatkov Britanske knjižnice, ki je osnova za obdelavo novega gradiva v knjižnici. Vsebuje več kot dvajset milijonov zapisov v MARC-formatu in pokriva tako monografske kot periodične publikacije, sivo literaturo, avdiovizualni material in drugo gradivo v angleškem ter tristo drugih jezikih. Obdelava gradiva v Centralni mestni knjižnici v Sheffieldu poteka takole: najprej Oddelek za obdelavo gradiva online preveri, če se dokument že nahaja v bazi BLAISE-RECORDS. Ce je dokument že obdelan v Britanski knjižnici, izpolni Oddelek za obdelavo gradiva le krajši formular, ki potrdi lokacijo dokumenta (takšnih primerov je cca 55 %) in ga pošlje Britanski knjižnici. Zapise iz baze pa prenese online v svojo bazo (5 zapisov na minuto), ali pa jih naroči na magnetnih trakovih. Oddelek za obdelavo gradiva dobi od Britanske knjižnice šestkrat letno magnetne trakove z zahtevanimi zapisi. Te pošljejo v Mestni računalniški center, kjer jih s trakov prenesejo na mikrofiš z oznako knjižnice, v kateri se dokument nahaja. Tako izdelani mikrofiši so potem na voljo uporabnikom. Temelj katalogi­ zacije je uporaba angleško-ameriških kataložnih pravil (AACR2), ki so mednarodni standard. Ker pa se katalogi oblikujejo v strojno čitljivi obliki, se uporablja UKMARC format (UKMARC=United Kingdom Machine Readable Cataloguing), ki je osnova za razpoznavanje posameznih elementov opisa: naslov, avtor, ISBN, cena itd. Celotna obdelava knjižnega gradiva v Centralni mestni knjižnici torej poteka v Oddelku za obdelavo knjižnega gradiva, tudi katalogizacija in klasifikacija tistih 45% gradiva, ki ga ni v bazi podatkov Britanske knjižnice. S takšno organizacijo se delo v posamezni knjižnici, ki je del Javnih knjižnic v Sheffieldu, zelo razbremeni. Tako denimo Knjižnica za humanistične in družbos­ lovne vede dobi vse gradivo v knjižnico že obdelano. Ker je knjižnica odprta ob delavnikih dvanajst ur dnevno, je večji del osebja zaposlen z izposojo ter telefon­ skimi informacijami. Za strokovne informacije skrbijo zaposleni, ki so predmetno specializirani. Vsak od njih je informator za nekaj strokovnih področij. Informacije so ročne ali računalniške. Delo predmetnega specialista obsega tudi izbor knjižnega gradiva za nakup za njegova strokovna področja. Takšna organizacija dela vsekakor omogoča zaposlenim, ki niso obremenjeni še z obdelavo gradiva, več časa za izpopolnjevanje na njihovih strokovnih področjih, kar omogoča kvalitetnejše informacije.