URN_NBN_SI_DOC-WSEKRCMN

131 E. Kodrič-Dačić: Maistrova knjižnica: kaj je znanega o osebnih knjižnicah znamenitih Slovencev? , 121–137 Knjižnica, 59 (2015) 3 romanov Aleksandra Dumasa, ki so izšli v Gorici v letih 1904–1907, dela Gogolja in F. M. Dostojevskega, ki so izhajala v letih 1909–1923, dela Turgenjeva, ki so izhajala v Gradcu, Ljubljani, Trstu in Novem mestu v letih 1870–1909, prevodi del Arturja Conana Doyla, ki so izhajali v Mariboru in Ljubljani v letih 1895–1924, W. Reymonta ( Kmetje . Ljubljana, 1929–1931), dve Shakespearovi deli (1899 in 1905), drama Sveta Ivana Bernarda Shawa iz leta 1928, prevod Tila Ulenspiegla iz leta 1923, prevod pesmi H. Heineja (1929), celo prevod Winnetouja Karla Maya iz leta 1931 ter vrsta prevodov otro- ške literature Josepha Spillmanna, ki so izhajali v Ljubljani v letih 1906–1908. Od pre- vodne literature sta v zbirki tudi prevoda Kitajske lirike iz leta 1928 in Srbskih narodnih pesmi iz leta 1923. Po letu 1918 se začnejo pogosteje pojavljati dela v srbohrvaščini (na primer Njegošev Gorski vijenac , Beograd, 1922). Zastopanost slovenske sodobne poezije je izborna. Maister je pridobil Cankarjevo Erotiko (1902), Kettejeve Poezije iz leta 1907, Ljubljansko in zagrebško izdajo pesmi Antona Aškerca iz leta 1913 in 1920, štiri pesniške zbirke Cvetka Golarja ( Pisano po- lje , Rožni grm , Bob za mladi zob in Njiva zori ), pesmi Alojza Gradnika ( De profundis, 1926), dve pesniški zbirki Antona Vodnika iz let 1922 in 1923, dve pesniški zbirki Fanny Hausman iz leta 1926, Pesmi Srečka Kosovela iz leta 1927, izdaje Prešernovih Poezij iz dvajsetih in tridesetih let, tri pesniške zbirke Silvina Sardenka ( V mladem jutru, Dekliške pesmi in Nebo žari ), pesmi Simona Jenka iz leta 1924 in tako naprej. Nenavadno je, da so v knjižnici zbirke otroških pesmi Otona Župančiča, medtem ko (z izjemo Čaše opoj- nosti ) manjkajo osrednje Župančičeve pesniške zbirke ( Čez plan, Samogovori, V zarje Vidove ), ki so izšle do Maistrove smrti, posebej, ker sta Maister in Župančič prijateljeva- la. V zbirki sta tudi dva zvezka (1. in 4. zvezek) Slovenskih narodnih pesmi , ki jih je zbral in izdal Karl Štrekelj med letoma 1895 in 1923. V knjižnici so zastopani tudi drugi sodobni avtorji slovenskega leposlovja, z novimi izdajami pa tudi avtorji 19. stoletja: Vladimir Bartol z dramo Lopez iz leta 1932; France Bevk s kar 17 deli, ki so bila od leta 1920 do 1931 izdana v Trstu, Gorici, Ljubljani in Celju; Angelo Cerkvenik; v zbirki so tri dela Ivana Cankarja, izdana v dvajsetih letih, dala Frana Detele, Frana Govekarja, Frana Saleškega Finžgarja, več izdaj del Josipa Jurčiča, Kersnikov Cyklamen (izdan v Ljubljani leta 1924); dela Juša Kozaka iz druge polovice dvajsetih let; dela Bratka Krefta in Miška Kranjca, od katerih jih nekaj sodi že v čas po Maistrovi smrti; v knjižnici so iz tega obdobja prisotni s prvimi ali naknadnimi izdaja- mi Vladimir Levstik, Fran Ksaver Meško, Fran Milčinski, Anton Podbevšek, Ivan Pregelj, Josip Stritar, Janez Jalen in drugi. Od ženskih avtoric je poleg že omenjene pesnice Fanny Hausman s šestimi izda- jami zastopana Zofka Kvedrova, med njimi tudi z romanom Njeno življenje (1914), Ljuba Prenner s povestjo Trojica iz leta 1929, od neleposlovnih del pa Alojzija Štebi