URN_NBN_SI_DOC-WSEKRCMN

132 E. Kodrič-Dačić: The Rudolf Maister Library: What is Known about Personal Libraries of Famous Slovenes?, 121–137 Knjižnica, 59 (2015) 3 ( Demokratizem in ženstvo iz leta 1918) in Angela Vode z delom Žena v današnji družbi , ki je izšla leta 1934 in je verjetno že pridobitev Maistrovih dedičev. Strokovna literatura iz tega obdobja je raznovrstna in po svoji tematiki sega na zelo različna vsebinska področja. Med tovrstnimi izdajami so domoznanske študije, poto- pisi, učbeniki, različni priročniki in tudi znanstvena dela s področja zgodovine, filozo- fije itd. Med priročniki so omembe vredne slovenske bibliografije, in sicer Slovenska bibliogra- fija 1907–1912 Janka Šlebingerja, za katero je Maister tudi napisal in objavil oceno, 12 ter publikacije Slovenske Matice od leta 1864 do 1930. Šlebingerjeva Bibliografija sloven- ske kmetijske literature (1939) je bila zbirki dodana po Maistrovi smrti, prav tako prispe- vek Melitte Pivec-Stele: Stanje slovenske historične bibliografije (1940). Še vedno je opazna izrazita skrb za zbiranje slovenskih slovarjev, slovnic ter del, ki obravnavajo slovensko slovstvo. S Slovensko – italijansko slovnico (Trst, 1919) je za- stopana Marica Gregorič, v knjižnici so dela Jožeta Glonarja Naš jezik iz leta 1919 in Slovar slovenskega jezika (1936), med njimi so Slovenski pravopis Antona Breznika iz leta 1920 in njegova Slovenska slovnica , izdana na Prevaljah 1921, Grafenauerjeva Kratka zgodovina slovenskega slovstva (1919–1920) ter Slovenska čitanka (1921–1922), Štrekljeva Historična slovnica slovenskega jezika , izdana 1922. na Prevaljah, in Žigonova Prešernova čitanka z istim krajem in letnico izdaje, dela Ivana Prijatelja: Dostojevski in Tolstoj (1936), Borba za individualnost slovenskega knjižnega jezika (1937) in Kulturna in politična zgodovina (1937); v knjižnici so Brižinski spomeniki (1938) Frana Ramovša in Slodnjakov Pregled slovenskega slovstva (1934). Od del Franceta Kidriča so v zbirki Die protestantische Kirschenordnung iz leta 1919, Doneski za zgodovino slovenskega lekcio- narja in slovenske pridige (1923) in Prešeren (1938). Fran Ilešič je zastopan s kar 14 deli, ki so izšla med letoma 1899 in 1921. S področja zgodovine so v knjižnici dela Josipa Mala iz let 1916 do 1939, šest del Antona Melika, ki so izšla v letih 1919–1929, Franca Kosa ( Gradivo za zgodovino Slovencev (1915) in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku (1928)) in Frana Zwittra ( Starejša kranjska mesta in meščanstvo (1929) in Prebivalstvo na Slovenskem od XVIII. stoletja do današnjih dni (1936)). S področja umetnostne zgodovine so v knjižnici po tri dela Franceta Steleta (1924–1929) in Izidorja Cankarja iz let 1926–1936, od filo- zofskih del so v knjižnici dela Franceta Vebra Sistem filozofije (1921), Nacionalizem in krščanstvo (1938) in Aleša Ušeničnika Uvod v filozofijo (1921). 12 Maister, Rudolf. (1914). Slovenska bibliografija za l. 1907–1912 . Slovan, 12, 93–94.