URN_NBN_SI_DOC-WSEKRCMN

123 E. Kodrič-Dačić: Maistrova knjižnica: kaj je znanega o osebnih knjižnicah znamenitih Slovencev? , 121–137 Knjižnica, 59 (2015) 3 Osebne knjižnice so bile vse do 20. stoletja tako nuja kot prestiž. Nuja za razumnike in raziskovalce ter prestiž za cerkvene in posvetne vladarje, ki so svojo veličino in bogastvo dokazovali z dragocenimi zbirkami knjig. Če se izvzame zadnje in se upošteva posame- znike, ki so zbirali knjige zaradi svojih osebnih potreb in interesov, potem je bila prva osebna knjižnica Aristotelova knjižnica. Zaradi pomena njenega tvorca je poznana nje- na usoda v času dobrih tristo let: od nastanka v četrtem stoletju pred našim štetjem, njena pot iz Aten v Malo Azijo in nazaj ter končno v južno Italijo, v bližino Neaplja. Tam jo je še leta 55 pred našim štetjem uporabljal Cicero, tudi sam lastnik omembe vred- ne osebne knjižnice, kot še toliko drugih rimskih izobražencev njegove dobe . Srednji vek velikih osebnih knjižnic skoraj ne pozna, le na njegovem začetku je izpričana raz- košna Boetijeva knjižnica. Ob koncu srednjega veka in vzniku renesanse postanejo osebne knjižnice ponovno potreba in predmet prestiža. Ohranjena so poročila in tudi knjige iz osebnih knjižnic zbirateljev Francesca Petrarce, Giovannija Boccaccia, Poggia Bracciolinija, Nicola Nicollija, Giovannija Laskarisa, Basiliusa Bessariona in drugih. Z razmahom tiska in vzponom tretjega stanu so postajale osebne knjižnice vse manj stvar prestiža in v času razsvetljenstva so bile že obveza izobražencev tako v Evropi kot v Severni Ameriki. Nemalokrat so tvorile temeljne fonde univerzitetnih, javnih in celo kasnejših nacionalnih knjižnic, npr. osebna knjižnica Johna Harvarda, ki jo je volil ko- legiju, univerzi, ki danes nosi njegovo ime, ali angleškega kraljevega zdravnika Johna Sloana, čigar knjižnica skupaj z osebno knjižnico zbiratelja Roberta Cottona ter grofov Roberta in Edwarda Oxfordskega tvori temelje današnje The British Library, Voltairova in Diderotova knjižnica, osebna knjižnica Thomasa Jeffersona, predsednika ZDA, ki jo je volil kongresu in s tem postal ustanovitelj Library of Congress. Bližji in na po- seben način povezani s slovenskimi izobraženci sta osebni knjižnici prefektov dunaj- ske Dvorne knjižnice, zdravnika Pia (Nikolaja) Garellija 2 in njegovega naslednika grofa Józefa Maksymiliana Ossolińskega. Med sodobniki je treba omeniti osebno knjižnico Umberta Eca, ki naj bi, shranjena na dveh lokacijah, obsegala 50.000 del. Umberto Eco oziroma njegova knjižnica nista omenjena naključno, saj je bilo njegovo delo Vrtinec seznamov opravičilo za pričujoči članek, ki je pravzaprav eno samo dolgo naštevanje. 2 Osebne knjižnice na Slovenskem Pri Slovencih so izpričane prve skromne osebne knjižnice v 15. stoletju: po nekaj de- set knjig so premogli cerkveni dostojanstveniki in tudi že posvetni izobraženci. Šele v 16. stoletju so lahko zbrali protestantski pridigarji, meščani in plemiči v svojih osebnih 2 Več o tem glej Kodrič-Dačić, Eva. Linhart in ustanovitev prve prve javne znanstvene knjižnice na Kranj- skem. V Anton Tomaž Linhart: jubilejna monografija ob 250-letnici rojstva. Ljubljana, 2005, str. 351–377.