URN_NBN_SI_DOC-WSEKRCMN

124 E. Kodrič-Dačić: The Rudolf Maister Library: What is Known about Personal Libraries of Famous Slovenes?, 121–137 Knjižnica, 59 (2015) 3 knjižnicah po več sto naslovov: Jurij Dalmatin, Jernej Simplicij, Felicijan Trubar, Jurij Klement, Adam Bohorič in seveda prvi med njimi, Primož Trubar. Ta je svojo knjižnico leta 1569 podaril kranjskim deželnim stanovom in s tem postavil temelje prve javne knjižnice pri nas. V drugi polovici 17. stoletja je nastajala Valvasorjeva knjižnica in ikonoteka, ob začetku 18. stoletja pa so osebne knjižnice Sigismunda Krištofa Herbersteina, Janeza Krstnika Prešerna in Antona Dolničarja postavile temelje »druge prve« javne knjižnice na Slovenskem, današnje Semeniške knjižnice. V 18. stoletju sta obsežni knjižnici zbrala Peter Pavel Glavar in Žiga Zois, in v prvi polovici 19. stoletja Jernej Kopitar, Matija Čop, Anastasius Grün in drugi. Čas od srede 19. stoletja je postajal vedno bolj naklonjen slovenskim zbirateljem knjig. Število slovenskih izobražencev je raslo, knjige pa so postajale vse bolj cenovno dosto- pne. V inventarju ljubljanske Študijske knjižnice iz druge polovice devetnajstega stole- tja so zabeleženi številni prevzemi oziroma donacije zasebnih knjižnic. Maistrova knji- žnica je bila tako na prelomu iz devetnajstega v dvajseto stoletje le ena izmed številnih osebnih knjižnic, ki so jih zbirali slovenski izobraženci in bibliofili. Do danes so se v bolj ali manj kompletni obliki ohranile knjižnice ali vsaj evidenca o knjižnicah Maistrovih so- dobnikov. To so knjižnica in rokopisna zapuščina pesnika Otona Župančiča, ki se naha- ja v NUK-u in v Mestni knjižnici Ljubljana, knjižnica bibliografa Janka Šlebingerja, večji del katere je bil prodan današnji češki nacionalni knjižnici, pisatelja Frana Podkrajška- Harambaše, ki jo je prevzel NUK, duhovnika in zgodovinarja Ivana Vrhovnika, ki jo je prav tako prevzel NUK, politika in pisatelja Ivana Tavčarja, ki jo hrani Loški muzej, po- litika in publicista Henrika Tume, ki jo hrani ZRC SAZU v Novi Gorici, duhovnika in li- terarnega zgodovinarja Toma Zupana, ki jo je volil NUK, zbirka fotografa in zbiratelja Frana Vesela, knjižnica esejista Janka Lavrina, ki jo hrani Centralna biblioteka SAZU-ja, ljubljanskega župana Ivana Hribarja, ki jo hrani NUK, ter duhovnika in umetnostnega zgodovinarja Avguština Stegenška, ki je del knjižnice Oddelka za umetnostno zgodo- vino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. O številčnosti in obsegu osebnih zbirk prve polovice dvajsetega stoletja pričajo evi- dence prevzetih oziroma zaplenjenih knjižnic, ki jih je NUK prevzel med drugo svetov- no vojno in po njej. V fonde javnih knjižnic so v drugi polovici dvajsetega stoletja prešle osebne knjižnice etnologa in literarnega zgodovinarja Frana Kotnika, politika Edvarda Kardelja, pesnice, prevajalke in publicistke Erne Muser, novinarja, prevajalca in uredni- ka Božidarja Borka. Med njimi so knjižnice naravoslovcev, kot je knjižnica farmacev- ta Pavla Bohinca, medtem ko usoda osebne knjižnice profesorja Riharda Zupančiča, drugega rektorja ljubljanske univerze, z bogato zbirko matematičnih del, še ni docela razjasnjena.