URN_NBN_SI_DOC-WSYKMUZV

vanje vseh vrst informacij iz svetovnih virov, s posebnim poudarkom na organizaciji SDI. Koordinira pridobivanje dokumentov v specializi­ ranem informacijskem sistemu in nacionalnem knjižničnoinformacij- skem sistemu, vodi bibliografsko in analitično obdelavo dokumentov, usklajuje terminologijo in deskriptorski sistem svojega znanstvenega področja in skrbi za vključevanje v mrežo specializiranih informacij­ skih sistemov v jugoslovanskem in mednarodnem prostoru v okviru sistema UNISIST. S tem da je osrednja univerzna knjižnica tudi raz­ vojni center specializiranega informacijskega sistema, zagotavlja po­ trebno kvaliteto informacijske dejavnosti na univerzi, tako pri izboru literature kot pri poglobljeni analitični obdelavi in kvalificiranem po­ sredovanju informacij. S koordinacijo nalog osrednjih univerznih knjiž­ nic in univerzitetne knjižnice postane knjižničnoinformacijski sistem univerze velika organizacijska tvorba, ki lahko racionalno izvaja po­ trebno modernizacijo, s katero omogoča največji možni dostop do do­ kumentov in irjformacij vsem uporabnikom ožjega in širšega območja, ter zahtevano specializacijo informacijskih služb za raziskovalce. Osnu­ tek standarda vsebuje tudi poseben člen o obračunavanju knjižničnih služb. Posredovanje gradiva v knjižnicah univerze je brezplačno. Prav tako so brezplačne informacije, ki jih je mogoče dobiti iz dokumentov. Posebni dogovori pa določajo ceno izdelave retrospektivnih poizvedb, izdelanih ročno ali z računalnikom, ceno selektivne diseminacije infor­ macij ter preslikovanje dokumentov. Informacija je postala dobrina, ki dobiva visoko tržno vrednost. Vedno več je organizacij, ki s to dobrino poskušajo zaslužiti. Vojna, ki je prisotna v razvitih deželah med informacijsko industrijo in nacional­ nim informacijskim sistemom — sem sodijo vse univerzne knjižnice — je huda in njen izid še negotov. Knjižničarji pa se moramo zavedati, da se odrekam o osnovnim principom bibliotekarstva, če zaračunavamo posredovanje gradiv. Odrekamo pa se tudi prizadevanjem za resnično demokracijo in dostopnost do dokumentov človekove duhovne tvor­ nosti vsem, ki jih potrebujejo, ne glede na materialno stanje, družbeno pripadnost ali prostor, kjer živijo, za katero so si prizadevala vsa na­ predna gibanja v zgodovini in vsi veliki bibliotekarji od Naudeja4 dalje. Drug problem je iskanje informacij preko računalnika, SDI in druge podobne službe, za katere je treba plačati drugim, večinoma celo inozemskim organizacijam. Tudi tu morajo biti knjižnice skrajno previdne in iskati za uporabnike tudi materialno najugodnejše možno­ sti. Informacijska industrija ne ponuja namreč samo vedno bolj poceni