URN_NBN_SI_DOC-WSYKMUZV
računalnikov, ampak tudi bolj ali manj privlačne baze in banke podat kov, s katerimi želi privabiti končnega uporabnika. V njih vidi svoj pravi trg. Prihaja z vedno ugodnejšimi ponudbami in z izobraževalnimi programi za uporabnike teh podatkovnih zbirk. Ko Brian Vickery5 premišlja v svojem referatu o vplivu nove tehnologije na knjižnice in na njihove uporabnike, pravi, da knjižnice ne bodo posredovale več niti bibliografskih podatkov — a to je njihova prvenstvena domena — če se ne bodo znale prav organizirati, če bodo vodstva knjižnic odkla njala vlogo posrednika do tujih podatkovnih zbirk in če ne bodo ponu jale boljših služb za ustreznejšo ceno. Končni uporabnik v Jugoslaviji sam zlepa ne bo imel možnosti dostopa do tujih podatkovnih zbirk preko terminalov. Drugače pa je z raznimi organizacijami, ki imajo močne računalniške centre. Ali vemo, koliko od njih se pripravlja, da bodo postale pravi informacijski centri in svoje usluge drago zaraču navale? Če sodimo, da je posredovanje knjižničnega gradiva in informacij v knjižnicah le manipulacija, potem je res čisto vseeno, kdo posreduje te informacije. Če pa menimo, da je delo z uporabniki v knjižnici, predvsem referenčna služba, profesionalno delo, ki omogoča, da pri dejo ljudje do znanja in spoznanj, s katerimi razumejo in obvladujejo svet okoli sebe in najdejo tudi svoje mesto v njem, potem smo dolžni kot profesionalni delavci ljudem in družbi v dobro najti tako organiza cijo knjižničnih služb, da bo omogočala ohranjati knjižnične metode dela tudi v informacijski dobi. Da to ni nostalgija, dokazujejo raziska ve o naravi referenčnega dela in psihologiji pridobivanja informacij, npr. Taylorja6, Ingwersena7 in drugih. Knjižničnoinformacijski sistem univerze ter vse njegove službe so usmerjene k uporabniku. Standardi pa kljub temu obravnavajo status uporabnikov univerznih knjižnic v posebnem, tretjem poglavju. Pravi ce uporabnikov določajo Ustava, Zakon o raziskovalni dejavnosti in Zakon o knjižničarstvu. Pravice in dolžnosti uporabnikov ter pogoje in način uporabe knjižničnega gradiva in knjižničnih služb pa določa vsa ka univerzna knjižnica podrobneje s knjižničnim redom ali pravilni kom. Posebej je podčrtana dolžnost uporabnikov univerznih knjižnic. Upoštevati morajo pravila knjižničnega reda. S tem omogočajo, da vsi uporabniki uresničujejo pravice, ki jim jih daje družba. Zadnji člen te ga poglavja določa, da si raziskovalci in pedagogi za izvedbo razisko valnega projekta ali pedagoškega procesa izjemoma izposodijo knjiž nično gradivo za dalj časa iz knjižnice. Posebej pa opozarja, da morajo
RkJQdWJsaXNoZXIy