URN_NBN_SI_DOC-WSYKMUZV

ob zaključku projekta oziroma pedagoškega procesa, za katerega je bilo gradivo potrebno, le-to vrniti v prostore univerzne knjižnice. Pra­ ksa v naših univerznih knjižnicah kaže, da je tak člen zelo potreben. Četrto poglavje podrobneje popisuje knjižnične službe, ki jih po­ znamo tudi v sedanji organiziranosti knjižnic. Posebej pa moram opo­ zoriti na obdelavo dokumentov. Strokovna obdelava obsega namreč evidentiranje, inventarizacijo, katalogizacijo, klasifikacijo, indeksiranje ter izdelavo anotacij in analitičnih izvlečkov, skratka bibliografsko, bi­ bliotekarsko in dokumentacijsko obdelavo dokumentov. Standardi po­ skušajo prakso specialnih in nekaterih univerznih knjižnic, ki so m eto­ de bibliotekarskega in dokumentacijskega dela uspešno povezale v svoji organizaciji, in zato lahko učinkovito opravljajo celovito informa­ cijsko dejavnost na določenem strokovnem in znanstvenem področju, uveljaviti v vseh univerznih knjižnicah. Obstajajo pa že tudi razmišlja­ nja, da bi izpopolnili tradicionalne knjižnične kataloge8. Ugotovili so namreč, da približno 20% publikacij izide kot zbirka razprav ali anto­ logija. Avtorji posameznih razprav in študije same so enako izgubljene kot članki v serijskih publikacijah. Računalnik omogoča analitično ob­ delavo teh dokumentov in s tem dostop do sedaj skritih avtorjev. Služ­ ba za obdelavo dokumentov vnaša podatke o obdelanih dokumentih v podatkovno zbirko knjižničnega gradiva univerze in v podatkovne zbirke specializiranih informacijskih sistemov. Informacijska služba skrbi za aktivno informacijsko in referenčno dejavnost, za čim boljšo izrabo knjižničnega gradiva, za pedagoško de­ lo z uporabniki in za statistično obdelavo ter analizo svojega dela. Vsebina petega poglavja je knjižnično gradivo. Knjižnice v knjižnično- informacijskem sistemu univerze zbirajo gradivo na osnovi kriterijev, ki so se že do sedaj uveljavili v univerznih knjižnicah. Standardi po­ stavljajo tudi kvantitativno merilo. Določajo namreč najmanjše število enot knjižničnega gradiva, ki je pogoj, da lahko univerzitetna ali uni- verzna knjižnica začneta opravljati svojo funkcijo. Za univerzitetno knjižnico je to 100.000 enot knjižničnega gradiva in 1000 naslovov periodike. Za univerzno knjižnico pa vsaj 10.000 enot in 200 naslovov periodike. Osrednje knjižnice nimajo predpisane velikosti, ob kateri lahko postanejo osrednje univerzne knjižnice. Njihove naloge in njiho­ va funkcija je jasno začrtana. Predpisano število pa bi onemogočilo tistim znanstvenim disciplinam, ki imajo ožji krog visoko specializira­ nih uporabnikov, na primer matematikov, da si z osrednjo univerzno knjižnico organizirajo tudi ustrezen sistem informacij za znanost v spe­ cializiranem informacijskem sistemu.