URN_NBN_SI_DOC-WSYKMUZV

Univerzitetna knjižnica dobi z obveznim primerkom vse doku­ mente, ki nastajajo na univerzi. Univerzne knjižnice dobe dokumente, ki nastajajo na njihovi visoki šoli. Univerzne knjižnice skrbe tudi za sistematično izločanje zastare­ lega gradiva. Depozit za hranjenje izločenega gradiva iz vseh knjižnic univerze ima univerzitetna knjižnica, v kolikor ne obstaja v nacional­ nem sistemu že dogovorjeno mesto. Čeprav zveni predlog utopično, je treba o izločanju zastarelega gradiva iz naših knjižnic resno razmišljati in pripraviti zanj ustrezne kriterije in organizacijske postopke. Šesto poglavje. Informacijski viri predstavljajo dejansko most med sedanjo in bodočo organizacijo knjižničnega poslovanja. Univerz­ ne knjižnice potrebujejo za poslovanje in za izpolnjevanje svojih nalog tri vrste informacijskih virov. To so: 1. viri, ki nastajajo v KIS z obdelavo dokumentov, 2. viri, ki jih knjižnice kupujejo (sekundami in terciarni informa­ cijski viri), 3. tuje podatkovne zbirke, s katerimi knjižnice sklepajo dogovore o interaktivnem vključevanju. Dosedanja organizacija knjižnic zahteva, da imajo le-te osnovne kataloge (AIK, DK ipd.) za celotno knjižnično gradivo; specialne ka­ taloge za posebne vrste dokumentov (na primer disertacije, rokopise, itd.), dokumentacijske kartoteke in kataloge za referalno dejavnost, in pomožne (interne) kataloge, ki so potrebni za poslovanje (inventarna knjiga, katalogi deziderat ipd.). Standardi ne morejo predvideti do podrobnosti ustroja vseh treh vrst katalogov pri računalniški obdelavi. Odvisni bodo od programov in računalniške konfiguracije. Osnova povezanosti knjižničnoinforma- cijskega sistema univerze pa je podatkovna zbirka vsega knjižničnega gradiva v knjižnicah univerze. Ta je jasno določena. Podatkovna zbir­ ka knjižničnega gradiva (vzajemni katalog) je v bistvu računalniško vodeni centralni katalog vseh knjižnic univerze, v katerega vnašajo univerzne knjižnice podatke o svojih dokumentih. Vsem uporabnikom je dostopna preko njihovih terminalov. Zaradi racionalizacije in eko­ nomičnosti poslovanja oblikuje knjižničnoinformacijski sistem univer­ ze podatkovno zbirko knjižničnega gradiva po sistemu COM na mi- krofiših. Osrednja univerzna knjižnica vodi podatkovno zbirko specializi­ ranega informacijskega sistema svojega znanstvenega in strokovnega področja. Vanjo vnašajo podatke sodelujoče knjižnice na način, ki je