URN_NBN_SI_DOC-XAEERYFB

budneje pa je, da jih izbirajo tudi že iz vrst svojih kolegov šolskih knjižničarjev; to pa je nespregledljiv dokaz za novo stopnjo v profesio­ nalizaciji tovrstne knjižnične dejavnosti. IV. Važno izobraževalno funkcijo najširšega strokovnega spektra opravljajo prav gotovo posvetovanja ZDBS ter različni seminarji, pre­ davanja in druge oblike strokovnih srečanj v organizacijski in stro­ kovni izvedbi področnih bibliotekarskih društev. V. Poseben sektor izobraževanja knjižničarja za delo v šolski knjižnici na osnovni in srednji šoli, ki je ob kategoriji perm anentnega izobraževanja danes m orda najsodobnejša kategorija, zahteva pa visoko raven strokovne zavesti knjižničnega delavca samega, je samo- izobraževanje. Za to kategorijo izobraževanja so sodobnemu osvešče­ nemu knjižničarju, ki dela v šolski knjižnici, na razpolago bogata gra­ diva za področje specialnega sektorja, ki mu pravimo šolsko knjižni carstvo. Največ ustreznega študijskega gradiva najdem o v: Pionirski knjižnici, enoti Knjižnice O. Zupančiča v Ljubljani, Pionirski knjižnici Mariborske knjižnice, Knjižnici Pedagoške akademije v Ljubljani, Knjižnici Pedagoške akadem ije v M ariboru, Univerzitetni knjižnici v M ariboru, v okviru slovenske nacionalke pa predvsem v priročni knjižnici Strokovnega in znanstvenoraziskovalnega centra NUK. Če pričujoči razvid najizrazitejših strokovnih izvirov oziroma kanalov za izobraževanje šolskih knjižničarjev na prvi pogled ni f5bv- sem nespodbuden, pa skriva v sebi mnogotere problem e, ki pogojujejo sedanjo raven tovrstnega izobraževanja, pa bi jih kot probleme lahko opazovali tudi z vidika naših bodočih nalog pri dviganju ravni' izobra­ ževanja in s tem tudi profesionalizacije tega sektorja bibliotekarske stroke. Med številnimi problemi bi opozorila predvsem na naslednje: - pomanjkljiva koordinacija dela med sedanjimi izvajalci izobra­ ževanja šolskih knjižničarjev tako z organizacijskega kakor tudi z vse­ binskega vidika; - problematika »do«-solanja sedanjih šolskih knjižničarjev v luči preobrazbe višjega v visoko šolstvo: Če je za učitelja na osnovni šoli, na razredni in predmetni stopnji, od štud. leta 1987/1988 naprej pro­ gramirana visoka izobrazba, jo bo (sčasoma) vsekakor moral doseči tudi šolski knjižničar na OŠ, če naj bi obdržal izobrazbeno raven ostalega pedagoškega kadra in s tem imel tudi pogoje za uveljavljanje enakovrednega pedagoškega statusa. Deloma analogna, hkrati pa ven­ darle malo drugačna, je situacija šolskega knjižničarja na ravni sredn-