URN_NBN_SI_DOC-ZSROSRAS

Videti je, da je nastopil trenutek, ko srednješolske knjižnice posvečajo več pozornosti tudi nabavi neknjižnega gradiva, ki je s 6,38% n ad povprečnim odstotkom tem eljne knjižnične zaloge. Razm erje m ed knjižnim in neknjižnim gradivom bi bilo potrebno natančneje določiti, saj stan d ard i za šolske knjižnice določajo le tem eljno knjižno zalogo, ki jo dopolnjuje ustrezen fond periodike in neknjižnega gradiva, in prirast 1,5 knjige n a učenca ter ustrezen p rirast periodike in neknjižnega gradiva. M orda je realen cilj, da bom o v naslednjih letih dosegli razm erje 90 % : 10 % m ed knjižnim in neknjižnim gradivom . Pri razm erju m ed knjižnim in neknjižnim gradivom m oram o v zadnjem času upoštevati tu d i pestro p o n u d b o inform acijskih servisov na internetu, ki nudijo različne m ultim edijske inform acije, kar izboljšuje p o n u d b o različnih m edijskih zapisov, vse večkrat pa se bom o m orali odločati, ali se nam bolj splača kupiti enciklopedijo v obliki knjige ali v obliki CD-ROMa. 3.2. Načrtovanje knjižnične zbirke, informacijske potrebe srednje šole in pridobivanje ustreznih informacijskih virov za potrebe slovenskih maturantov v šolskem letu 1995/96 Kot sm o že om enili, je pridobivanje ustreznih inform acijskih virov in obli­ kovanje knjižnične zbirke, ki bo zadostila neprestano sprem injajočim se inform acijskim potrebam šole in njihovim uporabnikom , p ri nas izredno težko delo. Običajno nim am o vnaprej določenega proračuna, saj d ržav a ne zagotavlja sistem atičnega financiranja šolskih knjižnic, tako da so v praksi den arna sredstva šolskim knjižnicam zagotovljena zelo različno. Inform a­ cijske potrebe se neprestano sprem injajo, knjižnica pa nim a dovolj časa, da bi se na sprem em be pripravila in ustrezna grad iv a pravi čas zagotovila. Ko sm o se leta 1993 začeli pripravljati na nacionalno m aturo, se šolska politika ni zavedala, da so pri tem pom em bne tu d i šolske zbirke, in d a bo uspeh na m aturi odvisen tu d i od dostopnosti gradiv. O dzvala se je šele na pripom be šolskih knjižničarjev6 in vsem srednjim šolam , ki izobražujejo za m aturo, za obvezne m aturitetne predm ete posredovala kom plete gradiv. O tem, da bi šole za potrebe knjižničnih zbirk dobile p rim erna finančna sred ­ stva, saj bi na ta način knjižničarji in vodstva šol veliko lažje oblikovali in načrtovali ustrezno zbirko glede na stopnjo razvoja že obstoječih zbirk, pa 6 O tej temi smo govorili tudi na posvetovanju ZBDS v Mariboru leta 1993 in sprejeli sklep, da mora država vsem srednjim šolam, ki bodo v letu 1995 izvajale maturo, zagotoviti ustrezna gradiva za njihove užetice. Na to temo je bil napisan tudi referat: Majda steinbuch, Izbor informacijskih virov v knjižnici srednje šole, Knjižnica, 37 (1993) 3, str. 103-11.