URN_NBN_SI_DOC-ZSROSRAS

šolska oblast ni hotela niti slišati. Iz tega lahko sklepam o, da ne zaupajo v strokovno usposobljenost šolskih knjižničarjev za to delo, p a tudi ne ravn a­ teljem, da bi sredstva zares porabili v ta nam en. Kljub vsem u pa lahko rečem o, da so srednješolske knjižnice tu d i na ta način izbojšale p onud bo obveznih beril za slovenski jezik, različnih zbirk vaj za m atem atiko in tuje jezike. V endar so nas letos spet presenetili. Vsako leto republiška predm etna kom ­ isija za slovenski jezik razpiše tem o in literarna dela za esej, ki ga bodo m aturantje pisali na m aturi v tekočem šolskem letu. Za letošnjo m aturo so bile to knjige s seznam a obveznih branj, tako da dijaki niso imeli večjih problem ov z dostopnostjo teh del. Letos julija pa so šole dobile obvestilo, da bodo na m aturi leta 1996 dijaki pisali esej (40 % uspeha pri slovenskem jeziku je odvisnih od eseja) iz naslednjih del: R ožančeve Ljubezni, Kovačičeve Resničnosti, Zidarjevega Svetega Pavla, S poti Izidorja C ankarja in C ankar­ jevega K urenta. Kako ravnati sedaj? Sredi počitnic lahko sam o po naključju prideš do tega podatka, n ak ar ugotoviš, da v obstoječi knjižnični zbirki teh knjig ni dovolj (Ljubezen 1, R esničnost 2, Sveti Pavel 5, S poti 16, K urent 19 za okoli 190 učencev), saj d o sedaj ta dela niso bila niti m ed obveznim i branji. N aslednji korak je pogled v vzajem ni katalog, a rezultat iskanja ni v zp o d ­ buden. Po analizi ugotoviš, d a bo približno 7.500 dijakov, kolikor jih bo verjetn o m a tu ro d elalo n asled n je leto, lahk o im elo n p r. K ovačičevo Resničnost celega 1,76 dneva. Koliko izvodov posam eznih del se skriva v srednješolskih knjižnicah, p a seveda lahko le ugibam o, saj zanje, razen za tri srednje šole, ni online podatkov. Z adnji korak, ki nam še preostane, je vprašanje knjigarni ali založbi, ali je katero od teh del še n a tržišču, čeprav že vnaprej, zaradi letnic zadnjih izdaj, ne verjam eš preveč v to m ožnost. Sicer n a dopisu, ki so ga šole prejele, piše, d a so založbe o izboru obveščene in da bodo poskrbele za ponatise. V endar se poraja d o d atn o vprašanje. Ali je sm otrno, d a šolska knjižnica za eno sam o šolsko leto nabavi večjo količino teh del, še posebej, če vem o, da šole ne prejem ajo sistem skih sredstev za nabavo knjižničnega gradiva, in da bodo naslovi književnih del za naslednje šolsko leto spet drugi. Kdo je v slovenskem šolskem prostoru dolžan zagotoviti p rim erna gradiva za učence in čigava je odgovornost za opravljeno m aturo, ki brez dostopnosti osnovnih gradiv prav gotovo n e m ore biti uspešna? Ta vprašanja sm o že posredovali na ustrezne naslove in sedaj čakam o na odgovore. Upajm o, d a jih bom o prejeli pravočasno, in d a bom o lahko tem u prim erno ukrepali.