URN_NBN_SI_DOC-ZSROSRAS

4. Zaključek Pri načrtovanju knjižnične zbirke m oram o upoštevati sprem em bo števila uporabnikov, sprem em be v učnem načrtu ali učnem procesu, značilnosti in stru k tu ro obstoječe zbirke, splošno starost zbirke in ustrezno oprem o za uporabo različnega gradiva, ki sestavlja knjižnično zbirko. Obstoječo zbirko m oram o neprestano vrednotiti. Pri tem si pom agam o z različnim i statističnim i podatki, k ijih zbiram o, in na osnovi analize ugotavl­ jam o učinkovitost in dostopnost knjižničnega gradiva in informacij za p o­ trebe vzgojnoizobraževalnega dela. S tandardi in norm ativi za šolske knjižnice so osnova, ki nam pom aga pri oblikovanju knjižnične zbirke. M orda pa so p ri nekaterih določilih, kot npr. odpis, razm erje m ed knjižnim in neknjižnim gradivom , prem alo natančni, in zato v praksi prihaja do pom anjkljivosti n a nekaterih področjih. Če sta n d ­ arde pazljivo berem o, bom o zasledili, da m orajo šolske knjižnice "oskrbovati učence in učitelje s knjnižničnim gradivom ..., ki je potrebno za izvajanje vzgojno-izobraževalnihprogramov in dru g ih dejavnosti šole;...knjižnično g rad i­ vo, s katerim so vsebinsko zastopana predmetna področja, ki so zajeta v zagotovl­ jenem program u, in d ru g a področja vzgojno-izobraževalnega dela;... Ko doseže šolska knjižnica potreben obseg, obnavlja knjižni fond z letnim p rir­ astom..." (V zgojno-izobraževalno, 1993, str. 16, podčrtala M.S.), kar pom eni, da m oram o im eti v knjižnični zbirki sam o aktualno gradivo, ki ustreza tren u tn em u p redm etn ik u in učnem u n ačrtu šole. Kljub tem u bi lahko stan d ­ ardom dodali tu d i priporočilo za odpis, saj bi s tem preprečili m orebitno nerazum evanje, do katerega prihaja v praksi, in na kar nas v analizi opozarja N ovljanova. Prav tako bi bilo potrebno natančneje določiti razm erje m ed knjižnim in n e k n již n im g ra d iv o m v tem eljn i k n jižn ičn i zalo g i, kot tu d i p rira s t neknjižnega gradiva, ki je sedaj določen le za knjige. V srednji šoli določa 1,5 knjige na učenca, kar bi m o rda lahko sprem enili, in določili 1 knjigo na učenca pa v p rid neknjižnega gradiva in periodike. Brez učinkovitega vključevanja d ržave s sistem atičnim nam enskim financir­ anjem pro gram a šolske knjižnice v skladu s projektom Idejni načrt razvoja slovenskih šolskih knjižnic, ki ga je potrdil Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje, ne bom o dosegli tem eljnega cilja preobrazbe šolskih knjižnic, to je integracije knjižnice v vzgojnoizobraževalni proces.