URN_NBN_SI_DOC-ZSROSRAS

optični diski, videoteksti, računalniški program i, interaktivni video, kabelski in satelitski prenos, kom unikacijske in računalniške m reže. G radiva, ki jih izdelujem o lokalno, vsebujejo zarad i specifičnih učnih potreb elem ente, ki so značilni za posam ezne šole. Interno izdelani viri so lahko tiskani, v video ali avdio obliki ali pa so elektronski viri. Običajno jih izdelajo posam ezniki - učitelji, učenci ali knjižničarji in so prim erni za širšo u porabo v šoli, zato jih dodam o k zbirki z istim nam enom kot ostalo nabavljeno gradivo. To so lahko raziskovalne naloge učencev, letni delovni načrti, učni načrti, priprave, učni pripom očki, razne publikacije, objave, okrožnice, bil­ teni, šolski časopisi in glasila, razna avdio in video gradiva, ki se uporabljajo kot učno sredstvo, prosojnice, kartoteka z izrezki člankov oz. d rug ega d ro b­ nega tiska itd. D ostopnost virov, ki so zunaj šole, p a še zvišuje vredn ost lokalne zbirke, vendar je ne nadom ešča. Vsaka šola m ora priskrbeti p rim arne inform acijske vire, ki jih potrebujejo njeni učenci in učitelji. Č eprav bodo šole razširile dostopnost inform acijskih virov, ki so uporabnikom dosto pni online, bodo učenci in učitelji še naprej potrebovali dobro izbrano in organizirano zbirko, ki bo zm ožna zadovoljiti njihove inform acijske in učne potrebe. V elikost zbirke ne jamči polne in ekonom ične up orabe in izkoriščanja virov v učnem načrtu, kar je pom em bnejše. S tandardi priporočajo različno velikost tem eljne knjižnične zaloge. LA in SLA (britanski in škotski) stan d ard i priporočajo 13 izvodov na učenca, ALA1 (ameriški) stan d ard i pa celo m inim alno 20.000 izv. oz. 40 na učenca (H erring, 1988, str. 11). Slovenski standard govori le o tem eljni knjižni zalogi in določa 8-10 knjig n a učenca in 40 knjig na učitelja v osnovni šoli in 10-15 knjig na učenca in 40 n a učitelja v srednji šoli. Silva N ovljan v svoji analizi slovenskih šolskih knjižnic opozarja, da tudi m ed narodn a raziskava o branju kaže na to, da povezava m ed količino knjig in branjem ni nujna. "Knjižnice bi zato m orale bolj pazljivo oblikovati knjižno zalogo (izločiti neustrezno, zastarelo gradivo) in jo posodobiti z AV mediji, ki so nepogrešljivi pri izvajanju sodobnih m etod pouka, pri sodobnem sam ostojnem učenju učencev" (Novljan, 1994, str.5). Prim erno velikost zbirke najbolje določim o tako, da ocenim o, kako dobro in uspešno zbirka in inform acijski servisi koristijo potrebam uporabnikov. Kriteriji, ki nam pom agajo pri oceni velikosti zbirke, vsebujejo določitev, ali je zbirka dovolj velika, da v določenem od stotku zadosti povpraševanju, ali 1 LA - Library Association, SLA - Scottish Library Association, ALA - American Library Association.