URN_NBN_SI_DOC-ZY7QZCSS

življenju. Razlika med obema tipoma je torej v socialni funkciji, ki lahko služi razčiščevanju tipičnih razlik med obema vrstama. V iskanju tipičnih razlik gremo lahko še dalje. Univerzalnost univerzitetne knjiž­ nice je univerzalnost univerze, v katere sklopu knjižnica obstaja. V skladu s smislom in nalogami univerze prenaša univerzitetna knjižnica duhovno bogastvo družbe obogateno in razširjeno z lastnim raziskova­ njem od ene generacije do druge. To univerzalnost razumemo kot tipo­ loški princip. Zato je načrtnost pri izgradnji bibliotečnih fondov vse bolj prednost univerzitetnih knjižnic, medtem ko je razvoj pokrajinskih knjižnic bolj ali manj odvisen od slučajnih okolnosti [30]. Tudi Kunze [31] vidi pri teh knjižnicah le slučajnost, nepovezanost in individual­ nost. In to zato, ker je univerza, s katero je univerzitetna knjižnica integrirana, institucija z določeno idejo in določenim ciljem, deželne, pokrajinske in mestne knjižnice pa so odvisne od plime in oseke v političnem, kulturnem in gospodarskem življenju svojega območja. Socialna strijktura okolja neposredno odseva v vsebini knjižnih fondov. Vendar moramo univerzalnost razumeti v specifičnem smislu: življenje nekega okolja je univerzalno zato, ker je to okolje svet zase. Na socialnem področju ni nasprotje teleološkemu principu slučaj, ampak vzročnost [32]. Univerzalnost teh knjižnic torej ni pogojena v abstrakt­ nem principu, ampak je konkreten produkt življenja v svojem okolju. Razmišljanja v okviru sociološke tipologije nas pripeljejo še dalje. Povezovanje znanstvenih knjižnic v okviru posebnih načrtov za nakup literature izhaja iz univerzitetnih knjižnic. Sodelovanje med deželnimi knjižnicami je več kot skromno, saj je dejavnost le-teh usm erjena na lastno območje. Kadar se poglobljeno posvečajo kakšni stroki, je to pogojeno v socialnem okviru okolja in je za knjižnice obvezna nujnost. Samo v okviru take specialnosti lahko sodelujejo v celotnem planu, ne morejo pa kakor koli spremeniti ali modificirati svojih osnovnih funk­ cij, ker so vezane na svoje območje. Iz tega sledi, da je delež, ki ga te knjižnice prispevajo v medbibliotečni izposoji, sorazmerno majhen. Na eni strani imamo tu visok odstotek grupne literature [33], ki jo najdemo v velikem številu knjižnic, na drugi strani pa specialno litera­ turo, ki je osredotočena na specifične potrebe nekega teritorija in po­ gosto ni zanimiva za uporabnike drugih knjižnic. Ugotovili smo, da nam sociološka tipologija omogoča zanimive poglede na nekatere karakteristične pojave posameznih vrst knjižnic. Ne more nam pa dati zadovoljivega odgovora na vprašanje, ki nas n a j­ bolj zanima, kakšne vrste knjižnic in kakšna struktura knjižnic najbolje izpolnjuje svoje naloge v sedanji družbi. Socialno-empirične raziskave v knjižničarstvu Knjižnice so ustanove, ki jih družba financira zato, da posredujejo zahtevano literaturo in zagotovijo diseminacijo informacij občanom, katerim je možnost izobraževanja, znanstvenega in kulturnega dela za­ gotovljena v ustavi in drugih upravnih ter političnih aktih. Pri tem moramo gledati na literaturo in informacije kot na blago. Zakon po